Gabor Maté, dr. med., danes star 78 let, je pri pisanju knjige, Ko telo reče ne, izhajal iz svojih dolgoletnih izkušenj zdravljenja ljudi. Bralcu ponudi praktične primere ter lastne uvide pri razumevanju bolezni. S čimer vam bo odgovoril na marsikatero do sedaj nerazumljivo vprašanje, pa tudi odzivanje in bolezen ljubljenih oseb boste lažje osmislili in razumeli.
Knjiga, Ko telo rečen ne, na različne načine pojasni delovanje stresa na naše telo.
Avtor v razumljivem jeziku povzame različne medicinske raziskave in prikaže zgodbe vsakdanjih ljudi, ki zaradi svojega otroštva, okolja in ravnanja s svojimi čustvi razvijejo različne bolezni. Vključno s srčnimi obolenji, sindromom razdražljivega črevesja, multiplo sklerozo, artritisom, Alzheimerjevo boleznijo ter različnimi vrstami rakavih obolenj.
“Ali lahko zgodnje življenjske izkušnje, potlačevanje čustev in vse življenjski stres pomenijo predpozicijo za Alzheimerjevo?” Gabor Maté
Stres je zapletena verižna reakcija fizičnih in biokemičnih odzivov na močne čustvene dražljaje. Čustva vplivajo in so pogojena z delovanjem naših poglavitnih organov, celovitost naše imunske obrambe in delovanje številnih bioloških snovi, ki krožijo po telesu in pomagajo obvladovati različna fizična stanja. Ko čustva potlačimo, ta supresija razoroži obrambo telesa proti bolezni.
Avtor je prepričan, da potlačitev – odrivanje čustev v nezavedno, dezorganizira in zmede našo fiziološko obrambo, ter nekaterim iztiri in začne uničevati zdravje, namesto da bi ga varovala. Kritičen je tudi do medicinskega pristopa k zdravljenju bolezni, ki še naprej domneva, da sta telo in um ločljiva med sabo in od okolice, v kateri obstajata.
Medicinsko razmišljanje navadno gleda na stres kot na visoko moteče, a izolirane dogodke, kot je na primer nenadna brezposelnost, smrt ljubljene osebe, ali ločitev. Ti pomembni dogodki so močan vir stresa za številne, vendar v življenjih ljudi obstaja kronični vsakodnevni stres, ki je bolj škodljiv in bolj zahrbten, glede na njegove biološke posledice.
Tako živali kot ljudje lahko doživljajo stres, ne da bi se zavedali njegove navzočnosti.
Rešitev?
Čustvena kompetentnost. To je tisto, kar moramo razviti, da se zavarujemo pred skritim stresom, ki ustvarja zdravstveno tveganje in obenem tisto, kar moramo pridobiti, da ozdravimo.
“Čustveno kompetentnost moramo privzgajati svojim otrokom kot najboljšo preventivno medicino.” Gabor Maté
Crohnova bolezen ter sindromom razdražljivega črevesja
Črevesje je veliko več kot le prebavni organ. To je čutni aparat s svojim lastnim živčnim sistemom, tesno povezan s čustvenimi središči v možganih.
Občutki v črevesju, naj bodo prijetni ali neprijetni, so del normalnega telesnega odziva na svet – pomagajo nam razlagati, kar se dogaja okoli nas, in nas obveščajo, ali smo na varnem ali v nevarnosti.
V knjigi, Ko telo reče ne, boste izvedeli veliko “novega” o čudovitem delovanju našega telesa in kako pomembno vlogo pri ohranjanju našega zdravja ima pravzaprav črevesje. Njegovo delovanje je namreč neločljivo od psihološkega predelovanja, ki nenehno presoja in se odziva na dražljaje iz okolja.
Umrl bom naprej na vrhu
“Ena od prvih struktur, ki se sesujejo pri Alzheimerju, je hipokampus, središče sive materije v senčnem režnju možganov, lociranem na vsaki strani ob ušesih. Hipokampus je dejaven v oblikovanju spomina in ima pomembno funkcijo pri uravnavanju stresa. Dobro znano je, da lahko kronično visoke ravni stresnega hormona kortizola skrčijo hipokampus.”
V 12 poglavju avtor opiše demenco ter analizira zgodbe in odkritja s tega področja. O Alzheimerjevi bolezni razmišlja kot o avtoimunski bolezni, pri kateri se telesni imunski sistem obrne proti samemu sebi.
“Življenjske zgodovine vseh bolnikov z Alzheimerjevo, ki sem si jih ogledal v svojih letih prakse družinske medicine, so bile zaznamovane s potlačenimi čustvi. Intervjuval sem več odraslih, ki zdaj skrbijo za ostarele bolnike z Alzheimerjem. Vsi so poročali o zgodnji izgubi ali čustveni prikrajšanosti v življenjih svojih staršev.” Gabor Maté
