Veliko ljudi verjame, da z diagnozo, ki ji pravimo – demenca – starostnik izgubi kvaliteto svojega življenja. Kljub temu da bolezen nanj vpliva, in da poznamo več različnih vrst demence, je vsem skupno to, da lahko s krepitvijo starostnikovega uma, telesa in duha, upočasnimo njen razvoj ter jim tako pomagamo ohranjati kakovost in smisel življenja tudi potem, ko bolezen že napreduje.
Pri krepitvi možganskih povezav si lahko na zelo poenostavljen in nezakompliciran način pomagamo s pomočjo treninga umetnostne terapije, saj so (tako pri starostnikih z demenco kot pri zdravih ljudeh) vidne takojšnje spremembe.
Npr.: večina starostnikov že takoj po prvem srečanju kaže tako kognitivne kot vedenjske izboljšave na način, da so srečnejši in bolj samozavestni. Z gibanjem ob (nezahtevnem, a pomembnem) ustvarjanju spodbujajo in krepijo različne mišice kot tudi nevronske povezave. Prav tako pa se po ustvarjanju počutijo duševno stimulirane.
Čeprav umetnostna terapija demence žal ne pozdravi, pa lahko na prijeten in vznemirljiv način spodbudi možgane starostnikov in tako okrepi ali (delno) povrne kvaliteto življenja.
Nasveti za druženje (po temeljih treninga umetnostne terapije) s starostnikom z demenco:
Prvo pravilo, ki ga velja izpostaviti, je, da naj projekt, ki ga pripravljate temelji na odraslih ljudeh in ne otrocih.
Vse prevečkrat starostnike z demenco primerjajo z otroki vendar kljub temu da njihovi možgani potrebujejo podobno stimulacijo, ostajajo odrasli ljudje s svojimi izkušnjami, ki so že oblikovale njihovo življenje, zato je pomembno, da do njih pristopamo kot do odraslih oseb in ne otrok.
Preden starostnik prične z ustvarjanjem (npr. slikanje, oblikovanje mas ipd.), mu najprej pomagamo tako, da nežno krožimo z njegovimi rokami, da ga malo razgibamo (res nežno in po njegovih zmožnostih).
Vmes ga lahko povabimo, da zapoje svojo najljubšo pesem, saj mu bo vaja tako pomagala zbuditi tudi besedni spomin. Potem prosite starostnika še, da šteje na prste do 10. Lahko pridržite tudi nekaj njegovih prstov in ga povprašate, koliko prstov vidi.
Navodila naj bodo kratka in enostavna
Umetniški projekt, ki se ga loteva, naj vsebuje enostavna in kratka navodila, preden pa navodila povemo, obvezno uporabljamo starostnikovo ime.
Izogibajte se strupenim snovem (materialu) in ostremu orodju, prav tako pa uporabljajte varne barve in materiale. Tudi pomagate mu lahko, a ne tako, da mu vzbudite občutek, da nečesa ne zmore oz. da vse naredite namesto osebe.
Krepitev čuječnosti
Pomembno je, da starostnikom z demenco pomagamo čim dlje ohranjati njihova čutila čim bolj živa, budna in občutljiva. Pri vajah, ki jih starostnikom ponudimo, gledamo na krepitev petih osnovnih čutil – voh, vid, sluh, tip in okus, kar starostnikom (in tudi nam) pomaga, da se zavedamo svojega življenja v tem trenutku tukaj in zdaj – temu rečemo tudi krepitev čuječnosti.
Enostavne vaje za razvoj vseh 5-ih osnovnih čutov:
VID – Vaje opazovanja lahko osebe z demenco razvijajo tako, da razvrščajo oblike, barve, gledajo fotografije narave, rešujejo vaje, kjer iščejo razlike med dvema slikama ipd.
TIP – Za razvoj in ohranjanje centra za tip je priporočljivo zvijanje povojev, tipanje različnih površin (gladko/hrapavo/mehko/puhasto/trdo) ter razne raziskovalne igre z vodo in ostalimi naravnimi elementi.
VOH – Vohanje lahko razvijamo in krepimo tako, da se igramo, kakšne igre, kjer mora starostnik glede na vonj odkriti katera stvar je v kozarcu (ne sme je pogledati), lahko pa (tudi v kasnejših stadijih) vohajo cvetlice, jedi in ostale njim prijetne vonjave, ki jim zbujajo prijetne spomine.
SLUH – Zvočno zaznavanje je zelo pomembno, hkrati pa je pri starostnikih prvo, ki začne slabeti (poleg vida), zato je čudovito, da starostnike obdate z naravo, kjer lahko posluša ptičje petje in ostalo dogajanje znotraj živalskega sveta in narave, veliko se z njimi pogovarjajte – pomembna pa je tudi rutina. Npr.: ko se zbudijo, je zanje zelo pomembno, da zaslišijo svoje ime, kateri dan je danes in kaj sledi (v tem jutru, dnevu).
Tako so bolj pomirjeni, počutijo se sprejete, ljubljene in varne. Prav tako pa je zelo priporočljivo, da jih obdamo z glasbo, ki jim je pri srcu.
OKUS – Starostnikove brbončice najlažje zbudimo in razvijamo z okušanjem njihove najljubše hrane.
Ne pozabite na najpomembnejše – nase!
Ne glede na to, kaj vse lahko naredimo za starostnika, pa je pomembno, da se zavedate, da ste prvi, ki si morate vsak dan znova nabrati moči za življenje ob osebi z demenco, tako negovalci kot tudi svojci.
Negovalci ali bližnji sorodniki osebe z demenco se velikokrat osredotočamo samo na to, kako lahko pomagamo njim. Kaj pa vi?
Popolnoma normalno je, da pridejo obdobja, ko so vam stvari naporne, se počutite izčrpane in si želite, da bi bila situacija drugačna. Zato je še toliko bolj pomembno, da poskrbite zase, saj boste le tako lahko ohranjali kakovost svojega življenja in življenja svojih bližnjih kot tudi dvigali kakovost starostnikovega življenja.
Osebe z demenco imajo zelo dober občutek za ljudi, ki jih obiskujejo in začutijo, če ste napeti, utrujeni, zaskrbljeni. Zato je, preden jih obiščemo še toliko bolj pomembno, da poskrbimo zase, se spočijemo in počutimo dobro.
Zato, da se boste lahko vsak dan znova napolnili in odložili težke občutke ali breme skrbi, ki se vam morda nalaga, pa je idealen trening umetnostne terapije, saj zelo hitro sprošča stres iz telesa, nam pomaga, da se lahko fokusiramo nase, svoje občutke, hkrati pa jih lahko s preprostimi vajami tudi odlagamo.
Ustvarjajte po občutku, uporabljajte pisane barve, ki vas pritegnejo, izbirajte materiale, ob katerih vam je najbolj prijetno. Lahko gre za razne barve, polimerne mase, kvačkanje, risanje, izdelovanje nakita ipd.
Skratka, spekter umetnostne terapije je zelo širok in prepričana sem, da lahko vsak znotraj njega najde nekaj, kar mu pomaga odložiti težek in naporen dan.
Želim vam obilo ustvarjalnih, prijetnih in povezovalnih trenutkov, ki jih boste preživeli z ljudmi z demenco in prepričana sem, da boste na ta način naredili zelo veliko tako za njih, kot tudi zase.
Gostujoča strokovnjakinja: Apolonija Zupan, trenerka umetnostne terapije, Zavod mamina dlan
