Za epilepsijo je značilna konstantna nagnjenost k ponavljajočim se epileptičnim napadom in je ena od najpogostejših nevroloških bolezni oz. motenj v delovanju možganov. Najznačilnejša je po 65. letu starosti – kot tretja najbolj pogosta bolezen starostnikov, takoj za demenco in možgansko kapjo. Enako pogosta je med moškimi in ženskami.
Epileptični napad je odziv kronične okvare celic možganske skorje, ki postanejo vzdražljive in se odzivajo s sinhrnomi izbruhi električnih impulzov.
Vzroki za epileptične napade pri starejših:
- možganska kap,
- poškodba glave,
- ishemične motnje,
- degenerativne nevrološke bolezni (demence),
- okužbe in druga vnetja osrednjega živčevja,
- poškodbe možganov,
- možganski tumorji,
- presnovne motnje (delovanje jeter, ledvic),
- nekatera zdravila,
- prekomerno uživanje alkohola, drog,
- idiopatska epilepsija (vzrok nepojasnjen) in kriptogene epilepsije (skrite).
Epileptične napade pri starejših lahko svojci zamenjajo z drugimi bolezenskimi stanji kot so; vrtoglavica, omedlevica, čezmerno znižanje krvnega sladkorja (sladkorna bolezen), motnje prekrvavitve možganov ali prehodno splošno izgubo spomina. Diagnozo epilepsije lahko postavi samo usposobljen zdravnik – nevrolog/epileptolog. Pogosto se lahko epilepsija pri osebah z demenco pojavi tudi kot nezaželeni učinek zdravil.
Starost in depresija
V starosti se lahko poleg epilepsije pojavijo tudi depresija in turobno razpoloženje ter razmišljanje. Takšna razpoloženja so lahko posledica motenega delovanja možganov ali pa odraz vseh težav, ki jih bolezen prinese v vsakdanje življenje osebe z demenco. Depresijo je izredno pomembno prepoznati in zdraviti. Ključno je, da se z depresijo seznani osebni zdravnik starejše osebe.
V povprečju je samomorov v Sloveniji enkrat več med starejšimi, kot je to pri mlajših, na enako število prebivalcev. Občutke “odsluženosti” in “neuporabnosti” poskušajmo pregnati iz misli ljubljenih oseb in jim vsakodnevno izrazimo podporo, naklonjenost, sprejetost ter vrednote, ki jih lahko še vedno prispevajo v družinsko okolje.
Ali epileptična demenca obstaja?
Raziskovalci, ki raziskujejo epilepsijo pri starejših, se ukvarjajo predvsem z vprašanjem, ali je spominski upad pri osebi lahko posledica epilepsije, ki dolgoročno vodi v eno od demenc. Nekatere študije so namreč pokazale, da prihaja pri epilepsiji do kognitivni sprememb, zlasti na področju miselnih procesov, spomina, nebesednih funkcij in slabše pozornosti. Ravno ta vpliv epilepsije na kognitivne funkcije posameznika je pri raziskovalcih pripeljal do domneve, da epilepsija vpliva na razvoj demence. Zaenkrat je nemogoče potrditi ali pa ovreči, da je demenca in z njo povezan spominski upad posledica epilepsije.
Ker se pri sindromu demence prepletajo različne bolezni in dejavniki, strokovnjaki težko opredelijo, potrdijo, ter ovržejo, vprašanje ali epileptična demenca res obstaja.
Kako ravnamo, če pride do epileptičnega napada:
- osebo pustite na mestu, ne premikajte je,
- osebo premaknete samo če je na nevarnem mestu (bližina ceste, vode, stopnice),
- v usta osebe ne vstavljajte ničesar,
- osebo namestite v bočni položaj, podložite glavo,
- zrahljajte oblačila okrog vratu,
- preverite, da se oseba ne duši (slina, kri, zobna proteza),
- osebe fizično med napadom ne držite (krčev ne poizkušajte zaustaviti),
- bodite pozorni na čas trajanja napada ter ponovitev epileptičnega napada (napadi si sledijo drug za drugim),
- po napadu še nekaj časa ostanite skupaj z osebo, z osebo govorimo mirno (povejte ji kje je, kaj se je zgodilo),
- pokličite reševalno službo, če napad traja več kot 3 minute ali če se osebi ne povrne zavest oziroma ostane zmedena še po 15-ih minutah od napada,
- oseba potrebuje medicinsko pomoč, kadar se ob napadu poškoduje.
V večini primerov so epileptični napadi kratkotrajni (1-2 minuti), možgani imajo svoj način, da varno končajo napad, kar pomeni, da bo napad minil sam od sebe. Oseba med napadom ne bo čutila bolečine, po napadu pa je možno, da jo bodo bolele mišice. Epileptičen napad je lahko pri starejši osebi dodaten napor za srce.
Diagnoza epilepsije
Pri postavitvi diagnoze zdravnik uporablja različne postopke:
- pogovor in telesni pregled,
- laboratorijski testi (kri, urin, včasih cerebrospinalni likvor),
- izvede se podroben nevrološki pregled,
- EEG (elektroencefalogram),
- CT (računalniška tomografska preslikava),
- MRI (magnetno resonančna preslikava).
Preventivni dejavniki
Pomembno vlogo pri epilepsiji ima tudi zdrav življenjski slog, redna in kakovostna prehrana, dovolj tekočine, redno spanje ter izogibanje alkoholu in kajenju.
