Vsi razmišljamo o preteklosti in si želimo nazaj čas, ko smo se lahko družili, dotikali drug drugega in videli drug drugega, kadar smo si to zaželeli in vzeli čas. Trenutno se ponovno soočamo s poslabšano epidemiološko situacijo, ko predpisane omejitve, takšnih stikov, ne omogočajo. V DEOS Centru starejših Notranje Gorice se vsakodnevno trudijo, da bi te čase skupaj premostili, kar se da pozitivno, s čim manj stiskami (tako s strani stanovalcev kot svojcev in zaposlenih). Zagotovo je čas v katerem smo, stresen za vse, zato je še toliko bolj pomembno razumeti, da se zaposleni vsak dan trudijo in si želijo, da bi lahko kmalu spet delali, tako kot so pred virusom covid-19.
O tem kako je covid-19 spremenil življenje in delo v DEOS Centru starejših Notranje Gorice ter kako se soočajo s spremembami, ki so jih prinesle omejitve smo se pogovarjali z Ano Petrič, direktorico, prostovoljko in borko za pravice starejših. Tudi letos lahko sodelujete v njeni akciji Mala pozornost za veliko veselje in razveselite starostnike z vašo voščilnico.
Kako je virus covid-19 spremenil življenje stanovalcev in delo zaposlenih v DEOS Centru starejših Notranje Gorice?
Vsekakor so ukrepi za preprečevanje okužb postali del našega vsakdana. Vsi zaposleni ves čas uporabljamo zaščitno opremo in dosledno upoštevamo vsa navodila s strani pristojnih. Tudi nekateri stanovalci so izrazili željo, da imajo na voljo zaščitne maske, zato smo jih priskrbeli tudi zanje. Drugače je tudi to, da imamo sedaj veliko več individualnih obravnav kot skupinskih, katere pa smo imeli do marca letos vsakodnevno.
V našem centru se sicer zvrsti preko 400 dogodkov letno, letos pa smo usmerjeni k varnemu zagotavljanju aktivnosti, preventivi, iskanju drugih načinov, pristopov, s katerimi bomo našli za vsakega stanovalca nekaj, kar mu bo všeč in kar ga bo veselilo.
Kako se soočate s stiskami svojcev in stanovalcev ob prepovedi obiskov? In na kakšne načine lahko svojci ohranjajo stik z ljubljeno osebo, kadar so obiski prepovedani?
V našem centru so obiski za vse stanovalce potekali do nedavne prepovedi s strani pristojnih, katera je bila razglašena ob ponovni epidemiji. Dnevne številke okuženih so bile tako visoke, da je bilo potrebno zmanjšati vstop v center. Še vedno pa imajo obiske tisti, za katere je domska zdravnica odredila, da so nujno potrebni. To so stanovalci v paliativni oskrbi, stanovalci, kateri imajo fizično ali psihično poslabšanje stanja. Svojci prejmejo tudi vso zaščitno opremo, sicer pa se stike trudimo zagotavljati na različne načine. Tako so od marca naprej mogoči video klici, varna snidenja pod balkoni, okni ali pred centrom ob stekleni steni.
Veliko svojcev se odloča za pošiljanje vsebin preko elektronske pošte, kar potem natisnemo in odnesemo do stanovalcev. Po telefonu se s svojimi dragimi redno slišijo, zadnje obdobje so zelo aktualna posneta video sporočila. Ta so stanovalcem zelo všeč, saj svojci posnamejo tudi kakšen kraj, sorodnike, sosede. Gre za pozitivne vsebine, ki vlijejo moč in upanje.
Ravno te dni pa sem se za sodelovanje dogovorila s podjetjem, ki dela tako imenovane “združevalnice”. To so pregradne PVC stene skozi katere se zelo dobro sliši. V centru smo že našli prostor, ki bo ustrezen tudi za tiste stanovalce, ki morda iz postelje ne zmorejo. Tako, da jih bomo zapeljali tja s posteljo ali s školjkastim stolom, ki je izredno udoben. Sicer pa sem na voljo za vse predloge svojcev in stanovalcev, ker sedaj nihče ni v zavidljivem položaju in si je potrebno pomagati na vse načine.
Veliko svojcev se je obrnilo na nas z vprašanji, ali jih bo oseba z demenco v času daljše prepovedi obiskov pozabila oz. mislila, da so jo svojci zapustili. Kakšna je vaša izkušnja in kaj bi svetovali svojcem?
Glede na izkušnje menim, da se to lahko zgodi pri osebah, katere imajo začetno demenco, saj še prepoznajo vse svoje drage ter niso še tako časovno in krajevno dezorientirani. Pri osebah, ki imajo že precej napredovalo demenco pa mislim, da tega ne bo toliko, saj se njihov spomin vrača v mladost, kjer teh svojcev še ni bilo. V obeh primerih pa je seveda boljše, da bi obiske imeli. Zato sama zagovarjam obiske, vendar morajo biti svojci res iskreni glede svojega zdravja.
Pri nas se je zgodilo ravno to, da je okužena svojka zamolčala, da je bila na testu pozitivna in potem okužbo prenesla na svojo mamo. Šele potem, ko smo testirali vse stanovalce in zaposlene ter ni bilo jasno, od kje bi se gospa okužila, je hči povedala, da že par dni ve za okužbo. Mogoče je bila v hudi stiski in čakala, da zboli še kdo ali upala, da ne in da se bo vse končalo dobro. Razumem vse in vem, da bomo okužbo dobili vsi. To je globalno in lahko nekaj časa zdržiš s preventivo, realno pa bo velika sreča, če zdržimo do ustreznega cepiva.
Zagotovo sem ena izmed najbolj tečnih zaposlenih pri ozaveščanju in kontroliranju uporabe zaščitnih sredstev, ampak strah me je in realno vsi zaposleni, svojci in stanovalci odgovarjamo za stanje v centru. Še bolj grozno je dejstvo, da je ogromno ljudi asimptomatskih in je skoraj nemogoče popolnoma preprečiti okužbo. Zaposleni morajo priti na delo, ker je potrebno poskrbeti za stanovalce in zato so oni največji prenašalci, ker se stanovalcev morajo dotakniti, jih nahraniti, preobleci, itd. Zagotovo pa je stresno za vse. Meni osebno je odtegnitev stikov, obiskov, objemov najhujše, kar bi lahko virus prinesel. Vse ostalo bomo nekako preživeli, to pa manjka vsem. Saj tudi mi ne moremo obiskovati naših starih staršev, ker zanje ni varno.
Ali v DEOS Centru starejših Notranje Gorice sprejemate nove stanovalce tudi, ko je dom, zaradi slabe epidemiološke slike zaprt za obiskovalce?
Da, sprejemamo jih in jih najprej namestimo v apartma, katerega imamo namenjenega za izolacijo, ob tem pa naredimo tudi testiranje. Sprejemamo zato, ker so stiske ljudi, ki potrebujejo nujno namestitev, so bili nenadno odpuščeni iz bolnišnice ali je doma postalo nevzdržno, tako velike, da je potrebno pomagati. Je pa center sicer poln in smrtnost v temu letu najnižja, kar beležimo, zato je tudi sprejemov manj. Če le lahko, uredimo pomoč na domu, topel obrok in svetujemo.
Ste uvedli tudi kakšne prilagojene aktivnosti? Kaj vse stanovalci lahko počnejo?
Seveda, ves čas se prilagajamo potrebam in željam. Dve socialni delavki in ena pripravnica socialnega dela nudijo stanovalcem psihosocialno pomoč. Delovna inštruktorica, katera izvaja terapijo s pomočjo umetnosti vodi likovne delavnice, na katerih stanovalci izražajo svoje občutke. Fizioterapevtka in pripravnik fizioterapije izvajata ogromno individualnih obravnav, prav tako tudi delovni terapevtki in vse inštruktorice. Stanovalci morajo ostati v dobri fizični in psihični formi. Potem so tu še razne animacije za boljše počutje in smeh – to potrebujemo, dobro vzdušje kljub vsemu. Organizirani so tudi sprehodi iz centra in obisk trgovine, katera je vsako sredo zjutraj odprta samo za stanovalce centra.
Ali so stiki med sostanovalci omejeni? Kako poteka druženje v domu?
Ne, niso omejeni. Stanovalcem sicer priporočamo, da se ne združujejo v večjih skupinah, zato vse gospodinjske in kreativne aktivnosti potekajo na enotah, kjer se lahko družijo in udejstvujejo stanovalci istih enot. Vse načrtujemo tako, da je tveganje za prenos okužbe na večje število stanovalcev, kolikor je mogoče zmanjšano. Med enotami imamo tudi zelene površine s tlakovanimi potkami, po katerih se lahko stanovalci sprehajajo neomejeno.
Kako ste osebam z demenco predstavili covid-19?
Že od samega začetka smo imeli s stanovalci redne sestanke in vsakič smo se o vseh novostih pogovorili, se podučili in skupaj iskali rešitve. Izvedli smo tudi delavnice glede umivanja rok, razkuževanja, zadostnega gibanja na vrtu in vseh ostalih aktualnih rečeh. Vse pomembne informacije imamo tudi izobešene na vseh oglasnih deskah, sicer pa smo zaposleni vedno na voljo in sproti odgovarjamo na vse novitete ter potrebe med stanovalci.
Vaš nasvet za svojce v teh težkih časih covida-19?
Situacija je težka, ampak dobro je iskati prilagoditve. Vsi vemo, da odtegnitev obiskov ne bo imela dobrega vpliva na stanovalce. Zato predlagam, da svojci vodstvom domov pošiljajo predloge in upam, da se skupaj dogovorijo za varno realizacijo. Tudi vsi mi zaposleni si želimo, da bi lahko delali tako, kot smo prej. Na področju socialnega varstva je potrebno veliko spremeniti; od kadrovskih normativov, ovrednotenja dela do uvajanja različnih primerov dobre prakse.
Ampak tudi sedaj se je potrebno zavedati, da resnično delamo vse, kar lahko in zmoremo. Svojci so izjemno pomemben partner pri dobri obravnavi stanovalcev. Zato je dobro sodelovanje nujno. Konkretno pa svetujem, da svojci posnamejo pozitivne video posnetke, pošiljajo pisma, fotografije, se poizkušajo dogovoriti za obisk. Upajmo na najboljše in da bi vse skupaj kmalu minilo.
Za dodatne informacije se lahko obrnete na recepcijo DEOS Centra starejših Notranje Gorice na telefonsko številko 08-2000-400 ali na direktorico ga. Ano Petrič (040-841-277).
