Začnimo na začetku – pomen pitja vode pri starejših osebah
Voda je temeljni sestavni del telesa, ki se ob staranju v telesu postopno začne zmanjševati. Razlogov za zmanjšanje telesne tekočine (celične in medcelične) je več, pomembno pa je poudariti dejstvo, da starejši ljudje premalo pijejo.
V pozni starosti lahko starejša oseba izgubi občutek za žejo, ali pa pije manj zato, da ji ne bi bilo potrebno tolikokrat na stranišče.
Zaradi dehidracije se lahko pri starejši osebi opazno zmanjša telesna teža, nastajajo motnje pri požiranju, suši se sluznica, izločanje seča je manjše (zgoščeni seč, pojav uroinfektov, ledvični kamni), v krvi se poviša količina natrija, beljakovin ter dušikove snovi, ker jih organizem ne more zadostno izločiti preko seča.
Pojavijo se lahko tudi motnje v delovanju prebavil.
Za lajšanje uroinfektov priporočamo: prehransko dopolnilo iz brusničnega koncentrata ali pa čaj iz brusnic, če ima starejša oseba težave s požiranjem tablet.
Smiselno je, če vodite evidenco vnosa tekočine za osebo z demenco in na takšen način skrbite, da je oseba zagotovo dovolj hidrirana.
Vpliv hrane in demenca
Povezava med imunskim sistemom in hrano ter razvojem demence je tema, ki je večkrat raziskana. Manj kalorična hrana naj bi boljše uravnavala delovanje imunskega sistema v starosti.
Imunska geneza pa naj bi bila celo odločilna za nastanke starostne demence.
Številne bolezni v starosti so povezane z nepravilno prehrano, ki lahko vpliva na povečan krvni tlak, srčne bolezni, debelost, podhranjenost, sladkorno bolezen, dovzetnost na nalezljive bolezni, rakova obolenja, okrevanje po operacijah in boleznih je ob nepravilni prehrani daljše.
“Če vaša babica nečesa ne bi prepoznala kot hrane, je najbolje, da tega ne jeste.” Michael Pollan
Že leta 1987 pa so nekateri avtorji strokovnih člankov domnevali, da nepravilna ter nekakovostna prehrana povzroča Alzheimerjevo bolezen.
Sladkorna bolezen, ki je velikokrat ugotovljena v starosti, je lahko povezana tudi s pojavom mentalnih in emocionalnih težav pri osebi. Prepoznavni znaki hipoglikemije so glavobol, motnje razmišljanja, mravljinčenje, agresivnost, težave pri govoru, krči…
Glukoza v krvi je namreč najpomembnejši vir energije za možgane, če je pravilno uravnavana (!) telesu omogoča, da ima vedno na razpolago dovolj energije (vsi kompleksni procesi lahko potekajo nemoteno).
Priporočeno je, da oseba z demenco uživa manj čistih ogljikovih hidratov (bel kruh, sladkor, slaščice, glaziran riž, alkohol), ki vsebuje majhno prehransko vrednost. Prigrizki starejših oseb bi morali biti sestavljeni predvsem iz sveže zelenjave in sadja.
Za zaužitje čim več vitaminov in mineralov starostnikom ponudite domače zelenjavne juhe, kompote ter motne sokove s 100 % deležem sadja ali pa zelenjave.
Priporočamo predvsem biološke sokove:
Z vitamini in minerali nad demenco
Vitamin B12
Premajhna količina beljakovin v prehrani.
Pogosto se zgodi, da starejše osebe začnejo zavračati meso zaradi česar zaužijejo premalo beljakovin – vzrok zavračanja je lahko težje žvečenje, slaba ustna higiena (vnete dlesni, boleči zobje) ali pa slabo prilagajoča zobna proteza.
Starejše osebe, ki ne dobijo beljakovin s hrano, ne razvijejo zadostne humoralne (b-limfocitne celice) ne celične (T-limfnocitne celice) imunosti. Hipohromne in makrocitne anemije (slabokrvnost) se lahko razvijejo zaradi pomanjkanja železa, vitamina B12 in folne kisline.
Močno industrijsko predelana hrana, največkrat ob postopkih predelave izgubi vitamine B. Do hudega pomanjkanja določenega vitamina pa lahko pride tudi zaradi stresa in dolgotrajnega uživanja nekaterih zdravil (pogosto v starosti).
Nakup: Vitamin B12.
Vitamini B kompleks
Pomanjkanje B-vitaminov je pogosto prisotno če oseba uživa veliko predelane hrane, sladkorja, alkohola, kave in pravega čaja.
B-vitamini delujejo povezovalno in se med seboj dopolnjujejo, prispevajo k delovanju živčnega sistema (B1, B2, B3, B6, B12), k zmanjševanju izčrpanosti (B2, B3, B5, B6) ter k ohranjanju zdravih las (B7), kože in sluznice (B2, B3, B7).
Vitamini B lahko pripomorejo k izboljšanju miselnih funkcij pri ljudeh z Alzheimerjevo boleznijo. Vsaka oseba, ki kaže znake demence, bi morala v prehrano dodajati vitamine B (saj je pomanjkanje teh vitaminov še posebno pogosto med starejšimi ljudmi).
Nakup: Vitamini B kompleks.
Vitamin C
Za starejše osebe je dobro, če zaužijejo več vitamina C, saj nekatera (pogosto) uporabljena zdravila v starosti preprečujejo njegovo resorpcijo. Vitamin C pospešuje celjenje ran, kar je pomembno predvsem pri starejših, ki imajo preležanine ali pa so nepokretni (preprečevanje preležanin).
Nakup: Vitamin C.
Vitamin D
Vitamin D vpliva na zdravo mišičje (vzdrževanje mišične mase) in ožilje, močne kosti ter zobe, izboljša razpoloženje, krepi imunski sistem (še toliko bolj pomembno v pozni starosti). Raziskave so pokazale tudi povezavo med pomanjkanjem vitamina D in razvojem multiple skleroze – vpliv slabšega imunskega sistema.
Prehranski dodatki vitamina D in kalcija naj bi imeli velik potencial pri preprečevanju padcev in zmanjševanju zlomov, povezanih z njimi, ker je jemanje nadomestkov preprosto izvedljivo in poceni (izvzeto iz prispevka Vitamin D v povezavi s padci pri starejših).
Zmanjšano učinkovanje vitamina D je povezano s kognitivnim upadom. Vitamin D nastane v našem telesu, ko sončni žarki pretvorijo holesterolno molekulo 7-dehidroholesterol v neaktivno obliko vitamina D, nakar se ta pretvori v aktivno obliko (izvzeto iz knjige Adijo, Alzheimer).
Nakup: Vitamin D.
Selen
Selen vpliva na pravilno delovanje ščitnice, dobro delovanje kognitivnim procesov, vzdržuje imunski sistem, ter preprečuje delovanje prostih radikalov. Njegova prisotnost v prostaglandinu, pa pomaga regulirati vnetja, povezana z revmatoidnim artritisom.
Količina selena v vsakem živilu je odvisna predvsem od količine selena v zemlji, v kateri je živilo zraslo. Kar pa je v današnjem času postalo problem, saj je zemlja polna pesticidov, vrednost organskih snovi pa je precej zmanjšana. V kmetijstvu v Sloveniji je bilo v letu 2017 porabljenih 510 ton aktivnih snovi v fitofarmacevtskih sredstvih.
Nakup: Selen.
Cink
Cink se v prehrani večinsko nahaja vezan na beljakovine, pomanjkanje vnosa je prisotno predvsem, kadar oseba ne uživa zadostne količine beljakovin. Vpliva na dobro delovanje imunskega sistema, spomin, kognitivne funkcije, celjenje ran.
Cink med drugim preprečuje nalaganje toksičnih kovin, ki lahko vplivajo na delovanje možganov.
Študije na možganih oseb z Alzheimerjevo boleznijo pa so pokazale tudi povezanost med pomanjkanjem cinka in demenco. V spominskem centru možganov obolelih je bilo namreč tega minerala zelo malo.
Nakup: Cink.
Magnezij
Magnezij je pomemben za zdravje možganov, razstrupljanje, zdravje in delovanje celic, uravnavanje odzivnosti na inzulin, normalno delitev celic, ter vsakodnevno energijo.
Magnezij je odločilnega pomena za delovanje možganov. Če imate Alzheimerjevo bolezen – ki praviloma najprej in najbolj prizadene oba hipokampusa ter sosednjo entorinalno skorjo – je dokaj velika verjetnost, da imate v teh strukturah, ki konsolidirajo spomin, premalo magnezija (izvzeto iz knjige Adijo, Alzheimer).
Nakup: Magnezij.
Železo
Pri starejših, ki jemljejo veliko zdravil, je včasih resorpcija železa slabša.
Telo potrebuje železo za izdelavo hemoglobina (beljakovina v rdečih krvnih celicah), ki je odgovoren za prenos kisika do tkiv v telesu. Torej če v krvi ni dovolj železa, telo ne more dobiti dovolj kisika za nemoteno delovanje.
Slabokrvnost se kaže kot hitra utrudljivost ali nemoč, zaspanost, srčni utrip je hitrejši, oseba se hitro zadiha, koncentracija je motena, lahko se pojavi šumenje v ušesih, ter prebavne motnje.
Nakup: Železo.
V kolikor jemljete različna zdravila v njihovih navodilih za uporabo, preverite medsebojno delovanje zdravil (na takšen način preprečite, da bi se zdravila med seboj izključevala). Če potrebujete dodaten nasvet oz. informacijo, se o uporabi prehranskih dopolnil posvetujte s svojim osebnim zdravnikom.
