O odvzemu poslovne sposobnosti odrasli osebi ali skrbništvu nad odraslo osebo govorimo, kadar oseba ni več zmožna skrbeti za svoje pravice oziroma delovati v svojo korist. Po diagnozi demence, starejše osebe, večkrat niso zmožne razumeti svojih obveznosti, pravic ali pa zaščititi svojih pravnih koristi. Zato je priporočljivo, da se obrnete na pristojni center za socialno delo in poskrbite za formalno plat, upravljanja in skrbi za življenjske koristi osebe z demenco.
Postopek postavitve skrbnika vodi center za socialno delo po uradni dolžnosti, kadar izve, da je potrebno nekoga postaviti pod skrbništvo, torej zaščititi njegove koristi.
O vseh vprašanjih glede skrbništva nad odraslo osebo smo se pogovarjali s socialno delavko zaposleno na Centru za socialno delo, osrednja Slovenija – vzhod, enota Domžale, Simono Rihter mag. soc. del. Dnevno vodi postopke imenovanja skrbnika po odvzemu poslovne sposobnosti in imenovanja skrbnika za posebni primer ter neposredno izvaja naloge skrbnika na podlagi pooblastil centra za socialno delo.
Za začetek če lahko malo poveste o svojem delu na področju, ki ga opravljate na centru za socialno delo?
Delam na področju skrbništva. V okviru javnih pooblastil vodim postopke priprave predloga za Okrajno sodišče, ki vodi postopek odvzema poslovne sposobnosti odraslim osebam, nadaljujem z imenovanjem začasnega skrbnika v postopku odvzema poslovne sposobnosti ter po pravnomočnosti sklepa sodišča, s katerim je osebi odvzeta poslovna sposobnost delno ali v celoti vodim postopek imenovanja stalnega skrbnika.
Vodim tudi postopke imenovanja skrbnika za posebni primer. Po imenovanju skrbnika ali skrbnika za posebni primer preverjam delo skrbnikov preko skrbniških poročil. Neposredno kot pooblaščenka centra za socialno delo pa tudi sama opravljam naloge skrbnika.
Kdo so ponavadi skrbniki dementni (neopravilno sposobni) osebi?
Skrbniki so običajno sorodniki. V kolikor sorodnikov ni, so lahko tudi osebe katerim varovanci zaupajo in jih dobro poznajo (sosedje, dolgoletni prijatelji). V kolikor center za socialno delo ne najde osebe, ki bi bila pripravljena opravljati nalogo skrbnika, se lahko za skrbnika imenuje tudi center za socialno delo, ki neposredno po pooblaščencu opravlja nalogo skrbnika.
Kakšna je razlika med imenovanim skrbnikom po odvzemu poslovne sposobnosti odrasli osebi na sodišču in postavitvijo skrbnika za posebni primer na centru za socialno delo?
Razlika je bistvena predvsem po obsegu nalog, ki jih skrbnik lahko opravlja. Skrbnik, ki je imenovan osebi po odvzemu poslovne sposobnosti, ko je osebi odvzeta poslovna sposobnost v celoti, opravlja vse naloge. Skrbnik ima tako enaka pooblastila kot če bi bil zastopnik osebi, ki je mlajša od 15 let. Varovanca zastopa pri vseh nalogah, ki se pojavijo.
Skrbništvo za posebni primer in tudi skrbništvo po delnem odvzemu poslovne sposobnosti pa je opredeljeno samo za naloge, ki so opredeljene v izreku odločbe. Torej, če je skrbnik imenovan za zastopanje varovanca za ureditev dodatka za pomoč in postrežbo, ne more hkrati opravljati tudi naloge ureditve pokojnine za varovanca, če to ne izhaja iz izreka odločbe. Posledično to pomeni, da pri skrbništvu za posebni primer lahko obstaja več odločb z različnimi nalogami.
Kje predlagatelj ureja status odvzema poslovne sposobnosti odrasli osebi?
Postopek za odvzem poslovne sposobnosti se poda na Okrajno sodišče, ki je na območju stalnega bivališča osebe, za katero se vodi postopek. Predlagatelj odvzema poslovne sposobnosti je lahko zakonec ali oseba, ki z osebo, ki naj se ji odvzame poslovna sposobnost, živi v dalj časa trajajoči življenjski skupnosti, sorodnik v ravni črti (starši, otroci, vnuki) in v stranski črti do drugega kolena (brat, sestra), predlagatelj pa je lahko tudi center za socialno delo ali pa državni tožilec.
Kdaj menite, da je pravi čas, da bodoči skrbnik pride urediti status skrbništva za posebni primer na center za socialno delo? Ali lahko skrbnik ureja status na kateremkoli centru za socialno delo?
Smiselna je ureditev skrbništva za posebni primer takoj, ko zdravnik oceni, da je potreben postopek skrbništva za posebni primer, ker oseba ne razume, ne zmore uveljavljati svojih pravic, koristi in interesov, ne more več sama pooblastiti druge osebe. Z zdravniškim mnenjem se predlagatelj (ki je lahko kdorkoli) zglasi na centru za socialno delo, ki je na območju stalnega bivališča osebe, kateri se bo imenoval skrbnik za posebni primer.
Kakšni so postopki postavljanja skrbnika za posebni primer in koliko časa skrbnik čaka na odločbo s strani centra za socialno delo?
Imenovanje skrbnika za posebni primer se prične na podlagi pobude, postopki pa tečejo po uradni dolžnosti. Center za socialno delo pridobi najprej ustrezno zdravniško mnenje, če ni predloženo ob podani pobudi. Postopek se nadaljuje z razgovori ožjih sorodnikov in z razgovorom z osebo, ki se ji bo imenoval skrbnik. V postopku se pridobijo podatki o obstoječem stanju (npr. če se ureja skrbništvo za posebni primer za urejanje zadev pri izbrani banki, se pridobi stanje na računu). Postopek se zaključi z izdano odločbo, ki se vroči varovancu in skrbniku. Postopek se lahko nadaljuje z izdajo sklepa o imenovanju komisije za popis premoženja varovanca in se opravi postopek popisa premoženja. Popis premoženja je nujen pri imenovanju skrbnika osebam, ki jim je odvzeta poslovna sposobnost. Zakonski rok za izdajo odločbe je 60 dni.
Kdaj postane odločba centra za socialno delo pravnomočna?
Odločba centra za socialno delo se vroči varovancu in skrbniku, v kolikor se izda odločba o razrešitvi in imenovanju skrbnika, se odločba vroči tudi razrešenemu skrbniku. Odločba postane pravnomočna in dokončna v 15 dneh po vročitvi odločbe vsem strankam. Za opravljanje skrbništva je potrebno potrditi odločbo s potrjeno pravnomočnostjo in dokončnostjo. Slednja se odtisne, ko odločba postane pravnomočna in dokončna po 15 dneh, če ni vložena pritožba zoper izdano odločbo. Skrbniki običajno svoj izvod odločbe prinesejo na center za socialno delo, na njo pa strokovni delavec odtisne potrdilo o dokončnosti in pravnomočnosti (uradni žig).
Katera zakonodaja se uporablja na področju varstva odraslih oseb?
Centri za socialno delo pri imenovanju skrbnika delajo v skladu z:
– Zakonom o zakonski zvezi in družinskih razmerjih,
– Zakonom o splošnem upravnem postopku,
– Zakon o socialnem varstvu,
– Zakonom o nepravdnem postopku,
– Pravilnikom o postopku za popis in ocenitev premoženja oseb pod skrbništvom ter o pripravi skrbniških poročil.
Pri imenovanju skrbnika pa mora biti strokovni delavec odprt tudi za druge zakone in podzakonske akte.
Ali mora vsak skrbnik osebe, ki je pod skrbništvom, pisati skrbniška poročila? Kaj vključujejo?
Pisanje skrbniškega poročila je dolžnost skrbnika v skladu z Zakonom o zakonski zvezi in družinskih razmerjih ter v skladu s Pravilnikom o postopku za popis in ocenitev premoženja oseb pod skrbništvom ter o pripravi skrbniških poročil. Center za socialno delo mora vestno pregledati skrbniško poročilo ter po potrebi ukreniti vse, da se zavarujejo varovančeve koristi. Govorimo namreč o osebah, ki ne zmorejo uveljavljati svojih koristi in interesov, pooblastiti osebe, saj posledično tudi ne zmorejo spremljati skrbnika, kako opravlja naloge zanj, zato je zakon določil, da to nalogo izvaja center za socialno delo.
V primeru, da bi skrbnik želel prodati nepremičnino osebe, ki je pod skrbništvom, kakšen je postopek?
Če skrbnik želi odtujiti ali obremeniti varovančevo nepremičnino mora predhodno za konkretni pravni posel pridobiti soglasje centra za socialno delo. Enako potrebuje skrbnik odobritev centra za socialno delo, če želi odtujiti iz varovančevega premoženja premičnine večje vrednosti ali razpolagati s premoženjskimi pravicami večje vrednosti, se odpovedati dediščini ali volilu, oziroma odkloniti darilo. V skladu z zakonom o notariatu mora biti sklenjen pravni posel v obliki notarskega zapisa, le ta se pošlje na center za socialno delo v odobritev. Naj pa poudarim, da mora biti za prodajo nepremičnine (ali druge premičnine) pred samo odobritvijo pravnega posla, izdana odločba o skrbništvu za prodajo nepremičnine (ali druge premičnine).
Ali lahko skrbnik v imenu svojega varovanca upravlja z njegovim premoženjem (denarna sredstva), kakšen je postopek?
Skrbnik po pravnomočnosti odločbe s katero je bil imenovan za skrbnika za razpolaganje s sredstvi na računu pri banki, lahko razpolaga s sredstvi na računu z namenom kritja stroškov varovanca. V kolikor varovanec razpolaga z višjo vsoto denarnih sredstev, npr. zaradi prodaje nepremičnine, se pri banki obstoječi račun spremeni v pupilno vlogo, kar pomeni račun z omejenim poslovanjem. Skrbnik po imenovanju za razpolaganje s sredstvi na računu pridobi pooblastilo, da lahko opravlja naloge pri banki, s tem pa pridobi tudi odgovornost za to, kako se z denarnimi sredstvi razpolaga.
Katera so zmotna pričakovanja skrbnikov, ki pridejo k vam po pomoč? Katera pričakovanja ni možno uresničiti na centru za socialno delo?
Pogosto se srečujem s predstavami skrbnikov, da bo center za socialno delo takoj izdal pooblastilo s katerim bo skrbnik opravljal skrbniške naloge. Postopek imenovanja skrbnika zahteva posebno skrb, saj gre nenazadnje za poseg v pravice varovanca, zato je zakonodajalec predvidel, da se v teh postopkih ne odloča po skrajšanem postopku. Kot sem opisala že prej postopek zahteva več dejanj, ki jih mora uradna oseba pred izdajo odločbe opraviti.
Napačno razmišljanje je tudi, da bo center za socialno delo prevzel skrbništvo kljub temu, da ima varovanec veliko ožjih sorodnikov, ki bi bili pripravljeni prevzeti in opravljati naloge skrbnika. Hkrati pa se kdo izmed sorodnikov z imenovanjem sorodnika ne strinja ter zahteva, da center za socialno delo neposredno izvaja skrbniške naloge. Menim, da se v sorodstvu lahko najde oseba, ki nima odvzetih roditeljskih pravic in poslovne sposobnosti ter ni v navzkrižju z varovancem ter je tudi pripravljena prevzeti nalogo skrbnika.
Pogosto se pa tudi srečujem s pričakovanji skrbnikov, ki zahtevajo, da bo center za socialno delo uredil namestitev v domsko oskrbo s priporočilom, kar bi omogočilo sprejem v zelo kratkem času, kar pa zaradi trenutne prezasedenosti domov starejših občanov ni mogoče.
Kaj bi bil vaš nasvet bodočim skrbnikom za skrbništvo za posebni primer, preden se oglasijo na pristojnem centru za socialno delo?
Obstajajo dve pomembni vprašanji o katerih naj bodoči skrbniki za posebni primer razmislijo preden podajo pobude pred pristojnim centrom za socialno delo:
– Kaj bi bilo potrebno opraviti za varovanca?
– Kdo bi bil lahko skrbnik osebi?
Smiselno je, da se pred obiskom obrnejo tudi na osebnega zdravnika, ki se bo lahko opredelil do tega ali oseba razume stvari, zmore zastopati svoje pravice, koristi in interese ali lahko pooblasti drugo osebo ali tega več ni zmožna in potrebuje skrbnika, pomoč pri določenih nalogah.
