Pomoč na domu je namenjena predvsem starejšim osebam, ki zaradi različnih zdravstvenih težav, invalidnosti ali demence ne morejo več poskrbeti zase. Njihovi svojci pa potrebne oskrbe in nege, niso zmožni ali zanju nimajo znanja in izkušenj.

Socialna oskrba in pomoč na domu vsebujeta različne oblike pomoči in uslug, s katerimi se starejšim osebam, vsaj za določen čas nadomesti potrebo po institucionalnem (domskem) varstvu. Na takšen način se omogoča starejšim osebam kvalitetno življenje v domačem okolju, aktivno staranje in soočanje z življenjem v starejšem obdobju.

Tokrat smo se pogovarjali s Sabino Kranc, osebo, ki s srcem in znanjem opravlja delo socialne oskrbe in pomoči na domu. “Strokovna, zanesljiva, prijazna! Vsak dan, v vseh okoliščinah, na vseh področjih njenega dela, se lahko popolnoma zanesete na oskrbo, druženje, varstvo ali karkoli drugega.” Je le ena od pozitivnih referenc, ki jih ima zapisane na strani.

 

Delujete pod imenom Živa, socialna oskrba in pomoč na domu. Zakaj ime Živa?

Ko sem razmišljala o imenu, sem želela predvsem slovensko ime, katerega pomen bi bil smiselno povezan z dejavnostjo, s katero se ukvarjam. Živa je v slovanski mitologiji boginja življenja. Je ena najstarejših boginj in čim globje posežemo v njen pomen, bolj se nam predstavlja, ne več kot boginja, temveč kot življenje samo.

Kaj vam pomeni oskrba, pomoč na domu, zakaj ste se odločili za ta poklic?

Ko so se v moji prejšnji službi začele težave zaradi gospodarske krize, 28 let sem namreč delala v grafični industriji, sem razmišljala o tem, da si ne želim več nadaljnjih 15 let delati pod takšnim stresom. Na spletni strani, Ljudske univerze Kranj, sem zasledila razpis za usposabljanje za socialnega oskrbovalca na domu in takoj začutila, da je to tisto, kar želim delati ali vsaj poskusiti. Tudi odziv bližnjih in prijateljev je bil pozitiven in spodbuden, kar me je še dodatno motiviralo.
Vpisala sem se na usposabljanje, in že med predavanji zelo uživala, vse teme so se mi zdele zanimive in nekako sem vedela, da sem na pravi poti. Po usposabljanju sem nekaj časa delala v domu starejših občanov, kjer sem pridobila še potrebno praktično znanje. Kmalu po tem sem se podala na samostojno pot, kar je bila moja želja že od samega začetka.
Delo s starostniki jemljem kot osebno poslanstvo, z njimi se že od nekdaj odlično razumem, njihov odziv na moja dejanja pa mi daje posebno energijo in motivacijo za nadaljnje delo. Če lahko pomagaš še komu drugemu, ne samo sebi, se ti življenje razširja in kakorkoli pomagaš drugim, pomagaš tudi sebi.

Kakšen je obseg vaših storitev?

Storitve so zelo različne in so odvisne od potreb posameznika. V glavnem je to pomoč pri vzdrževanju osebne higiene, pomoč pri opravljanju gospodinjskih opravil, na željo uporabnika tudi pomoč pri pripravi obrokov in hranjenju, če ima le-ta pri tem težave, dnevno varstvo in pa seveda kreativno preživljanje prostega časa. Trudim se, da dan ni enak dnevu in da svojim uporabnikom ponudim nekaj več kot samo suhoparno socialno oskrbo in pomoč na domu.

Kaj se vam zdi, da je tisto, kar starejše osebe najbolj potrebujejo v svojem domačem okolju?

Vse to, kar sem naštela pri prejšnjem vprašanju. Vseeno pa osebno menim, da je največja težava osamljenost in pomanjkanje socialnih stikov, ter občutek nemoči pri opravljanju vsakdanjih opravil, ki so bila včasih osebi samoumevna in lahka.

Za katero starostno skupino ljudi, so storitve pomoči na domu najbolj primerne?

Težko je določiti starostno mejo, odvisno od fizičnega stanja in potreb posameznika.
So pa moji uporabniki vsi starejši od osemdeset let.

Ali vaše storitve v večini naročajo svojci starejših oseb? Potrebujejo za naročilo vaše storitve odločbo Centra za socialno delo ?

Ja, največkrat me pokličejo svojci – otroci ali vnuki oseb, ki potrebujejo pomoč. Uporabniki, ki potrebujejo bolj družabništvo ali pa gospodinjsko pomoč, me poiščejo kar sami.
Ne, ker ne delujem kot koncesionar, ne potrebujejo odločbe centra za socialno delo. Razen v primerih, ko bi želeli mojo storitev plačati iz sredstev starejše osebe (skrbnik za posebni primer, odvzem opravilne sposobnosti). Občasno me kontaktirajo tudi iz bližnjega centra za socialno delo, kadar iščejo tovrstno pomoč za njihove uporabnike.

S kakšnimi stiskami se največkrat soočajo svojci oseb z demenco? In kako jim lahko pomagate?

Ljudje, katerih svojci zbolijo za demenco, se resnično znajdejo v hudi stiski. Oseba, ki jim je blizu, postaja drug človek in to je težko sprejeti.
S svojci se najprej pogovorimo, pojasnim jim, da so spremembe posledica bolezni, skupaj poskušamo najti najboljšo možno rešitev zanje in seveda za osebo z demenco. Priskrbim jim gradivo, kjer dobijo veliko informacij, kako v domačem okolju ravnat z osebo z demenco, prav tako jim svetujem, da obiščejo spletne strani, kot je eDemenca. Zelo koristna so tudi razna predavanja na to temo in skupine za samopomoč, ki jih vodijo strokovnjaki z večletnimi izkušnjami s področja demence.

Starejše osebe pogosto še bolj kot bolezen, čutijo in se soočajo z osamljenostjo, izključenostjo, nemočjo. Kako jim pomagate v teh primerih?

Predvsem si vzamem čas in ne hitim, ko sem na obisku. Z njimi klepetam, jih poslušam in se jim resnično popolnoma posvetim.Tako včasih treniramo možgane z miselnimi igrami, drugič se igramo človek ne jezi se, prebiramo knjige ali časopis. Dame so zelo vesele, če preberemo horoskop in vice, telovadimo, gremo na sprehod, poleti pa tudi na sladoled ali ledeno kavo.
Za veliko noč smo skupaj delali pirhe, jeseni smo kuhali kostanj, ob novoletnih praznikih pa smo skupaj praznično okrasili njihov dom. Če želijo in če so tega sposobni, jih z veseljem pospremim tudi po nakupih ali pa na obisk k prijateljem, znancem in sorodnikom.

Pri svojem delu ste pridobili ogromno izkušenj, bi izpostavili par najbolj pomembnih?

Poznam ljudi, ki so stari že pri štiridesetih in poznam ljudi, ki so mladostni in iskrivi še pri svojih osemdesetih. Odkar se s starejšimi družim vsakodnevno pa sem prepričana  v nekaj – enaki smo! Tudi oni ljubijo in se zaljubijo, radi se zabavajo in se smejijo, tudi oni so jezni in razočarani, radi klepetajo in se družijo, tako kot mi, ki smo malo mlajši. Čustva ne slabijo, samo telo oslabi.

V katerem kraju delujete? In kako lahko svojci navežejo stik z vami?

Delam v Kranju in bližnji okolici.
Lahko obiščejo mojo facebook stran: zivasocialnaoskrba ali pa me pokličejo na telefonsko številko: 040/614-555.

Avtor : eDemenca