S starostjo in boleznijo lahko pri starejših osebah prihaja do kršitev njihovih pravic in koristi. Starejši velikokrat ne zmorejo ali pa se ne zavedajo kakšne so njihove pravice, kaj lahko uveljavljajo in kako lahko zaščitijo celovitost svojega življenja.
Ob vseh vprašanjih skrbi za starejše, predvsem za osebe z demenco, se odpira tudi pomembno področje skrbi – skrbništvo, ki danes predstavlja glavno varovalo predvsem za zaščito pravic oseb z demenco.
O tem, kako deluje organ Varuh človekovih pravic RS in kako vam lahko pomaga v primeru, če so vam kršene pravice smo se pogovarjali z varuhom človekovih pravic, Petrom Svetino.
1.Kaj je Varuh človekovih pravic RS?
Varuh človekovih pravic je samostojen in od drugih državnih institucij neodvisen organ, ki bdi nad tem, ali državni organi, organi lokalnih skupnosti in nosilci javnih pooblastil v Republiki Sloveniji pri svojem delu spoštujejo človekove pravice in temeljne svoboščine posameznikov in skupin. V skladu z našimi pristojnostmi preiskujemo primere nezakonitega ali nepravilnega dela teh organov, ravnamo pa se po določilih ustave, pravnega reda Republike Slovenije ter mednarodnih pravnih aktov o človekovih pravicah in temeljnih svoboščinah. Pri svojem posredovanju se lahko sklicujemo tudi na načela pravičnosti in dobrega upravljanja.
Preden se obrnete na Varuha, skušajte sami rešiti svojo težavo pred pristojnimi organi. Če vam to ne uspe ali se pristojni organi ne odzivajo ali pa preprosto ne veste na koga se lahko še obrnete, pa je Varuh človekovih pravic lahko pravi naslov.
2.Kako Varuh pomaga osebi, ki meni, da so ji bile kršene pravice?
Varuh ima možnost samostojne in neodvisne preiskave vsakega primera pri državnih organih, organih lokalnih skupnosti in nosilcih javnih pooblastil. V ta namen s sodelavci pridobimo vse informacije, ki jih potrebujemo za svoje delo, opravimo vpogled v spise ali izvedemo napovedane ali nenapovedane obiske. Če oz. ko ugotovimo nepravilnosti, organom predlagamo, naj ugotovljeno kršitev ali nepravilnost odpravijo, kako naj jo odpravijo, ali predlagamo povrnitev škode.
Varuh lahko na Ustavno sodišče RS, pod pogoji, ki jih določa Zakon o ustavnem sodišču, vloži tudi zahtevo za oceno ustavnosti in zakonitosti predpisov. To storimo, če presodimo, da predpis ali splošni akt, izdan za izvrševanje javnih pooblastil, nedopustno posega v človekove pravice in temeljne svoboščine. V posamični zadevi, ki jo obravnavamo, lahko vložimo tudi ustavno pritožbo.
Prav tako lahko Varuh vladi ali državnemu zboru da pobude za spremembo zakonov in drugih predpisov. Vsem organom, ki spadajo v njegovo pristojnost, lahko predlaga, naj izboljšajo svoje poslovanje in odnose s strankami. Na sistemske pomanjkljivosti v predpisih in v delu državnih organov opozarjamo v svojih letnih poročilih in od države terjamo ukrepe. Nenazadnje pa lahko Varuh vsakemu organu, torej tudi sodiščem, posreduje svoje mnenje z vidika varstva človekovih pravic in temeljnih svoboščin v zadevah, ki jih obravnava, ne glede na vrsto ali stopnjo postopka, ki poteka pred temi organi.
3.Česa Varuh ne more storiti?
Varuh ne more odpraviti kršitve oziroma nepravilnosti namesto pristojnega državnega organa, organa lokalne samouprave ali nosilca javnih pooblastil. Prav tako ne more spreminjati odločb teh organov niti namesto njih odločati. Naj povem, da praviloma ne obravnavamo zadev, če je od kršitve minilo več kot eno leto in če niso bile pred vložitvijo pobude izkoriščene možnosti pritožb oziroma pravnih sredstev. Prav tako ne obravnavamo zadev, ki potekajo pred sodišči, izjema so le primeri neupravičenega zavlačevanja postopka ali očitne zlorabe oblasti. Varuh prav tako nima pristojnosti do zasebnikov in gospodarskih družb zasebnega sektorja.
4.Kdaj je pravi čas, da se oseba obrne na Varuha in kako naj pred tem sama rešuje kršitve?
Na Varuha človekovih pravic se lahko obrne vsak, ki meni, da mu je bila kršena katera izmed človekovih pravic ali temeljnih svoboščin ali pa, če so organi javne oz. lokalne uprave, ki spadajo pod Varuhov nadzor, storili kakšno drugo nepravilnost.
5.Za pričetek postopka, mora oseba posredovati Varuhu pisno pobudo. Kaj naj pobuda vsebuje?
Da, za začetek postopka pri Varuhu je treba vložiti pisno pobudo. To lahko pobudniki storijo sami, ali pa mu pri tem pomagajo svetovalci Varuha. Če boste pobudo posredovali po elektronski pošti, bo Varuh pred začetkom postopka zahteval vaš podpis. Dodatne informacije o tem, kako vložiti pobudo, lahko dobite, če pokličete brezplačno telefonsko številko 080 15 30 ali se dogovorite za osebni pogovor s svetovalko ali svetovalcem. Tega lahko opravite vsak delovni dan na sedežu v Ljubljani. Če ne morete priti v Ljubljano, pa se lahko prijavite tudi na pogovor, ko varuh s sodelavci posluje v različnih krajih po Sloveniji oz. ko obiskuje domove starejših občanov, socialno-varstvene zavode in druge institucije.
6.Ali oseba potrebuje za sestavo pobude odvetniško pomoč?
Ne, za vložitev pisne pobude ne potrebujete odvetnikove pomoči. Postopek pri Varuhu je brezplačen in neformalen. Napišite nam, kaj se vam je zgodilo, kateri organ naj bi vam kršil pravice in kaj ste že storili za rešitev svoje težave. V pobudi ne smejo manjkati vaši osebni podatki in kot že rečeno podpis, saj Varuh anonimnih pobud ne obravnava.
7.Ali obravnavate tudi pobude, ki so vložene namesto koga drugega?
Seveda, pobudo lahko v vašem imenu vloži tudi druga oseba, vendar pa mora imeti za to vaše pisno soglasje, ki ga je treba priložiti.
8.Kako Varuh varuje pravice starejših oseb, predvsem takrat, ko se starejše osebe ne zavedajo, da so jim pravice kršene?
V okviru napovedanih in nenapovedanih obiskov na terenu Varuh v vlogi Državnega preventivnega mehanizma (DPM) obiskuje tudi varovane oddelke domov za starejše občane, kjer bivajo osebe z napredovano demenco. DPM posamezne države ima namreč po opcijskem protokolu h Konvenciji združenih narodov proti mučenju in drugim krutim, nečloveškim ali poniževalnim kaznim ali ravnanju pooblastilo, da na krajih odvzema prostosti redno preverja ravnanje z osebami, ki jim je bila odvzeta prostost in daje priporočila pristojnim organom, da bi izboljšali razmere ali svoje ravnanje s temi osebami. Tako lahko pri Varuhu podamo predloge ali pripombe k veljavnim ali predlaganim normativnim ureditvam, saj DPM ob svojih obiskih detajlno preverja bivalne razmere stanovalcev in ima nanje uvid. Moji kolegi tako skupaj s predstavniki nevladnih organizacij preverjajo ne le obravnavo s strani zaposlenih, aktivnosti, ki potekajo na teh oddelkih, pravno podlago za zadržanje oseb na teh oddelkih, temveč tudi izvajanje varovalnih in posebnih varovalnih ukrepov, stike teh oseb z zunanjim svetom, pritožbene poti, versko oskrbo in drugo. S podanimi priporočili in prenosom dobrih praks skušamo prispevati k temu, da lahko tudi starostniki na varovanih oddelkih domov za starejše občane živijo dostojno in človeka vredno življenje.
9.Starejša oseba meni, da so ji bile kršene pravice, pa sama ne zmore vložiti pobude, svojcev, ki bi vložili pobudo namesto nje nima. Kdo osebi lahko pomaga?
Pobuda se praviloma vloži pisno. Lahko je to zgolj pismo, v katerem posameznica oz. posameznik opiše svoje težave. Če tega ne zmore, lahko pokliče na našo brezplačno telefonsko številko in v takih primerih pobudo sprejmemo tudi po telefonu. S pisnim soglasjem osebe lahko vložijo pobudo tudi prijatelji, sosedje oz. tisti, ki jim starejša oseba zaupa. Če ne more podati soglasja, lahko drugi opozorijo Varuha na njen primer in domnevno kršitev pravic. Mi potem vse navedbe skrbno proučimo in če se izkaže, da je potrebno zaščiti pravice in koristi osebe, ki v postopku ni sposobna sodelovati, potem opravimo vse potrebne poizvedbe in skušamo tej osebi pomagati.
10.Varuh večkrat na terenu obiskuje domove starejših občanov. Kakšne so vaše ugotovitve s terena in kakšne težave vam na obiskih zaupajo starejši?
DPM ob svojih obiskih podaja številna priporočila obiskanim ustanovam, tudi domovom starejših, in sicer z željo po izboljšanju bivanjskih razmer stanovalcev in zaradi preprečitve morebitnih primerov krutega, nečloveškega ali poniževalnega ravnanja, kaznovanja ali celo mučenja. Ob svojih obiskih ugotavljamo, da so na splošno razmere dobre, seveda pa, kot vsepovsod, tudi na tem področju obstajajo možnosti za izboljšanje. Predvsem bi bilo treba izboljšati kadrovsko zasedbo na varovanih oddelkih in zagotoviti v nočnem času stalno prisotnega zaposlenega. Včasih bi bilo treba nekaj več naporov vložiti tudi v to, da bi bil odnos zaposlenih do stanovalcev bolj dostojen in bolj spoštljiv. Pomanjkljivosti ugotavljamo pri pomoči starostnikom ob hranjenju, ob organiziranju aktivnosti ob koncu tedna.
Zavedati se je treba, da dom starejših stanovalcem predstavlja prav to, kar pove že ime. Dom. Oni tam ostajajo tudi ob koncu tedna, ko je kadrovska zasedba bolj okrnjena, kot čez teden in v domu ni delovnega terapevta ali inštruktorja. Ko se pogovarjamo s stanovalci, večinoma izražajo zadovoljstvo z oskrbo, tam, kjer so pritožbe, pa se le-te nanašajo predvsem na hrano, odnos zaposlenih, izhode na zunanje površine, pomanjkanje aktivnosti in posledično enolične in dolgočasne dneve.
Poleg obiskov v okviru DPM pri Varuhu opravljamo tudi druge, napovedane in nenapovedane obiske socialno-varstvenih zavodov, domov starejših občanov in drugih institucij. Pri obiskih domov za starejše, se naše ugotovitve in priporočila nanašajo predvsem na predolge čakalne vrste in preprečevanje oz. obvladovanje bolnišničnih okužb, čemur bi bilo potrebno nameniti več pozornosti, tako v domih kot na sistemski ravni.
11.Varuh je izvedel raziskavo na področju skrbništva nad starejšimi osebami, lahko poveste kaj več o izsledkih raziskave?
Iz ankete, opravljene na centrih za socialno delo je razvidno, da so velike razlike v številu postavljenih skrbnikov glede na prebivalstvo. To je pokazatelj, ni pa najbolj natančen, saj v anketi nismo ugotavljali, koliko oseb bi moralo imeti postavljene skrbnike. Pogosto so se namreč postavljali skrbniki za poseben primer, kar ni ustrezna rešitev. Razlikujejo se tudi deleži postavljenih skrbnikov in skrbnikov za posebni primer, ki so zaposleni na centru za socialno delo. Večinoma je zelo nizek tudi delež skrbnikov in skrbnikov za posebni primer, ki so zaposleni v domovih za starejše občane.
12.Menite, da je skrbništvo ustrezna varovalka za starejšo osebo (osebo z demenco), ko ne zmore več ustrezno uveljavljati svojih pravic in koristi?
Da, če se skrbništvo izvaja ustrezno in le formalno oz., če se tega instituta ne zlorablja.
13.Starejša oseba z demenco ima več otrok in eden od otrok (skrbnik) preprečuje stik med staršem in odraslim otrokom. Ali je to kršitev pravice? In kaj lahko svojci v takšnem primeru naredijo?
Omejevanje stikov osebi z demenco, razen, kadar obstaja za to utemeljen razlog oziroma so ji ti v škodo, po našem mnenju ni dopustno. Varuh je obravnaval nekaj primerov, ko je oseba, ki je skrbela za dementnega svojca, tako ali drugače ovirala, onemogočala ali celo preprečevala stike s preostalimi sorodniki. V ozadju je bilo mogoče zaznati družinske spore oz. lastne koristi in interese, na pravice, koristi in interese ostarelega svojca, v celoti odvisnega od oskrbe in pomoči drugih, pa se je pri tem pozabilo. Tudi to je oblika nasilja nad starejšimi. Taki primeri terjajo posebno skrbnost pri obravnavi, ustreznost oskrbe pa je treba ocenjevati tudi z vidika pogojev za ohranjanje socialne mreže osebe z demenco in zadovoljevanja njenih nematerialnih potreb. V takih primerih je smiselno, da se svojci obrnejo na center za socialno delo, lahko je utemeljena tudi zamenjava skrbnika.
14.V katerih primerih, menite, da bi se morale osebe, svojci oseb z demenco nujno obrniti na Varuha?
Varuh človekovih pravic je demenci prijazna točka, in to prva, ki je bila v Sloveniji ustanovljena. Na nas se vedno lahko obrne vsak, seveda, ko presodi, da je to potrebno. Po informacije lahko pridejo k nam tudi ljudje z demenco, zlasti tisti v zgodnji fazi bolezni, ko so še samostojni in aktivni. Pogosto se zgodi, da se izgubijo in ne najdejo poti domov, ne prepoznajo okolice, v kateri živijo in se srečujejo z vrsto problemi, povezanimi z boleznijo. Seveda lahko k nam vedno pridejo tudi njihovi svojci in drugi, ki želijo pridobiti dodatne informacije o pomoči osebam z demenco.
15.V kolikor bi oseba, svojci potrebovali vašo pomoč se lahko obrnejo na brezplačno telefonsko številko Varuha: 080 15 30 oz. kako vas lahko kontaktirajo?
Na Varuha človekovih pravic lahko pošljete pisno pobudo po pošti na naslov Varuh človekovih pravic, Dunajska cesta 56, 1000 Ljubljana ali pa elektronsko na info@varuh-rs.si. Če ne veste, kaj in kako, pa nas od ponedeljka do četrtka, od 8. do 16. ure in v petek do 14.30, lahko pokličete na brezplačno telefonsko številko 080 15 30. Z veseljem bomo pomagali. Za to smo tu.
