Bolezen in smrt največkrat prideta nenapovedano. Smrt in razmišljanje o umiranju v osebi vzbudi različne (najpogosteje negativne) občutke. Strah pred neznanim, bolečino in trpljenjem, zaskrbljenost za najbližje družinske člane, obžalovanje in žalost, tehtanje vrednosti življenja, ki ga je oseba ustvarila ali pa razmišljanje o tem kaj bi lahko storila drugače.
V tretjem življenjskem obdobju starejši o smrti razmišljajo pogosteje in se z njo tudi sprijaznijo. Postane nekaj neizbežnega in pričakovanega. Starejšim večkrat pogovor o smrti pomeni srečanje na neki skupni, končni točki, ki vse nas neizbežno povezuje.
Pogovarjali smo se o posebnem programu za podporo osebam z demenco, hudo bolnim in umirajočim ter njihovih svojcev: Angels Touch, ki ga izvaja osebna svetovalka Marjana Korotaj, lastnica podjetja Serepenthine.
1. Komu je namenjen program Angels Touch?
Program Angels Touch (Angelski dotik) je edinstven program podpore starostnikom in ljudem z demenco, Alzheimerjevo boleznijo, hudo bolnim in umirajočim ter njihovim svojcem. V času hude bolezni, terminalne faze bolezni in umiranja se ti velikokrat srečajo s težkimi preizkušnjami in bolečino, velikokrat se smrti bojijo, saj je smrt pri nas še vedno tabu. Kot diplomirana medicinska sestra se že leta srečujem s starejšimi ljudmi, osebami z demenco, hudo bolnimi in umirajočimi in ker sem ugotovila, da se jim da sočutno in ljubeče pomagati tudi na drug način, sem svojemu znanju in izkušnjam dodala še poseben energetski tretma.
2. Kaj je vaše poslanstvo in vizija?
Že od majhnega sem na nek način drugačna od ostalih ljudi, saj sem že od nekdaj zelo empatična, obožujem naravo in živali in si najbolj na svetu želim, da bi vsi živeli v miru in sožitju. Kot otroka me je zanimalo vesolje, oboževala sem zvezde in globoko v sebi sem vedno vedela, da obstaja še nekaj, tam nekje daleč. Slutila sem, da obstaja še neki drugi svet, neka druga dimenzija, nekdo, ki me na tem svetu varuje in da je v mojih prsih poleg fizičnega srca še nekaj več – moja duša.
Tekom življenja, ki mi ni prizanašalo, saj sem šla skozi težke preizkušnje zanikanja same sebe, težke bolezni, odvisniških partnerstev, ločitve in borbe za vsakdanje preživetje kot mati samohranilka, sem spoznala samo sebe, svoje globine in se dvignila kot feniks iz pepela, bogatejša za ogromno življenjskih modrosti. Prišla sem v stik s samo seboj, začutila svojo dušo v vsej njeni svetlobi in senci in pričela hoditi po poti svojega življenjskega poslanstva.
Sem diplomirana medicinska sestra, mama, poslovna ženska in partnerica. Toda najbolj srečna sem, ko lahko pomagam drugim, jih navdihujem s svojo življenjsko zgodbo in jim s svojimi izkušnjami in pridobljenimi znanji pomagam, da tudi oni najdejo sebe, se dvignejo iz pepela in zasijejo v vsej svoji svetlobi.
3. Kot diplomirana medicinska sestra imate veliko izkušenj s starejšimi osebami, osebami z demenco in umirajočimi. Kaj ste se naučila/spoznala ob takšnih izkušnjah?
Kot diplomirana medicinska sestra delam na različnih delovnih mestih že 27 let in ob mojem delu vedno znova spoznavam, da si vsak človek, ne glede na starost, želi biti ljubljen do zadnjega trenutka svojega življenja, kar je tudi slogan mojega programa Angels Touch.
Žal v zdravstvenem sistemu, ki je trenutno takšen kot je in nam nalaga vedno več administrativnih obveznosti in kjer je vedno premalo zaposlenih, ni dovolj časa za pristen in individualen stik s starostniki, osebami z demenco in predvsem z umirajočimi in njihovimi svojci. Spomnim se čudovite izkušnje, ko sem bila pred leti na izobraževanju v Hospicu v Ljubljani, kjer te že ob vstopu v stavbo objame mir. Čutilo se je, da tam lahko res umreš v miru, spokojnosti, da tam nisi številka in da nisi obravnavan kot nekdo, ki samo umira in mu ni več pomoči. Takrat sem si zaželela, da bi lahko bil vsak človek deležen takšne obravnave v zadnjih mesecih, dnevih in urah svojega življenja in upala sem, da mi bo kdaj omogočeno, da bom lahko to izkušnjo in tak način dela uporabila pri svojem delu. Žal mi v službi to še ni bilo omogočeno, se pa trudim po svojih najboljših močeh, da dam ljudem maksimalno kar lahko.
4. Pri svojem delu uporabljate različne energijske tehnike, kakšne spremembe opazite pri osebah z demenco?
Program za starostnike, ljudi z demenco, Alzheimerjevo boleznijo in njihove svojce obsega enourno srečanje, ki se po potrebi podaljša in vsebuje edinstveno kombinacijo različnih energijskih tehnik (reiki, Lemurian Light Healing, angelsko intuitivno svetovanje, različne sprostitvene tehnike). Z različnimi raziskavami po svetu so dokazali, da so energijske tehnike kot so reiki in njemu podobne tehnike zelo učinkovite pri starostnikih in osebah z demenco ter Alzheimerjevo boleznijo, saj se izboljša njihovo psihofizično stanje, izboljša se koncentracija, postanejo bolj umirjeni, zmanjšajo se bolečine ter tako bolj harmonično preživljajo svoje dni. V tujini je predvsem reiki del terapevtskega procesa pri zdravljenju oseb z demenco in Alzheimerjevo boleznijo in se uporablja v kombinaciji z uradno medicino v bolnišnicah in v domovih za starejše občane.
Program vsebuje energetsko podporo z različnimi energijskimi tehnikami in sočuten in razumevajoč pogovor. Telo se ob prejemanju energijske podpore sprosti in umiri. Nespečnost, nervoza, depresija, apatičnost, slabost, bolečine se omilijo, prav tako se zmanjšajo stranski učinki zdravil. Pri bolnikih in umirajočih se pogosto vidijo napredki pri zmanjševanju bolečin, strahu in splošnega počutja. Program je namenjen tudi svojcem, saj je negovanje oseb z demenco in umirajočih predvsem za njih zelo stresno. S kombinacijo energijskih tehnik tudi pri svojcih dosežemo, da pridejo v popolno ravnovesje na vseh nivojih in se počutijo umirjeni, spočiti, energijsko napolnjeni in popolnoma v stiku s seboj.
Pogosto se v času tretmaja in po njem aktivirajo globoki spomini, umirajoči pa se lažje odpre in spregovori o svojih potrebah in željah. Umirajoči se skozi energijsko podporo lažje poveže s seboj in tako najde stik z svojo lastno dušo in onostranstvom. Program tako vodi do kvalitetnejšega življenja, bogatejših medsebojni odnosov, lažjega sprejemanja in priprave na smrt tako umirajočega kot tudi vseh družinskih članov.
5. Srečanja trajajo eno uro, lahko opišete eno od srečanj? So prisotni tudi svojci osebe z demenco?
Srečanja trajajo najmanj eno uro, po potrebi se podaljšajo. Učinek je najboljši, če se prvič izvedejo trije zaporedni tretmaji in se nato nadaljujejo enkrat tedensko. Obstaja možnost zakupa mesečnega paketa podpore.
Prvo srečanje poteka tako, da s svojci in samim bolnikom ali umirajočim, preko sočutnega in umirjenega pogovora najdemo bistvo njihovih težav s katerimi se srečujejo in kakšne so njihove potrebe in želje. Nato naredimo skupen plan, kakšna bodo srečanja v prihodnje, koliko jih bo in kako pogosto se bodo izvajala. Nadaljujemo s samim tretmajem, ki je nežen, toda zelo učinkovit. Po opravljenem tretmaju sledi še pogovor, izmenjava izkušenj o tem, kaj se je med samim tretmajem dogajalo, saj je lahko sam tretma zanimiva duhovna izkušnja. Svojci so lahko med tretmajem prisotni ali pa tudi ne, odvisno od želja.
6. Kje izvajate vaša srečanja?
Srečanja se izvajajo po potrebi in po dogovoru v Ormožu, občasno v Mariboru in po vnaprej določenih terminih v Ljubljani. V primeru obravnave na domu in na drugih lokacijah se cena poveča glede na oddaljenost od lokacije, kjer se program redno izvaja.
7. Kakšen je vaš odnos do umiranja in smrti?
Moj odnos do smrti se je skozi leta močno spreminjal. Kot mlada ženska sem bila tudi sama blizu smrti, saj sem pri 23 letih zbolela za rakom. Takrat sem čutila močan strah pred smrtjo, pred samim umiranjem, saj je takrat diagnoza rak pomenila dolgo in boleče umiranje.
Skozi življenje samo sem veliko delala na osebnostni rasti, zadnja leta pa se veliko izobražujem tudi na področju alternativnega zdravljenja in skozi te izkušnje, se je moj odnos do umiranja in smrti same zelo spremenil. Mislim, da smo na tem svetu zato, da se učimo skozi življenje samo, da gremo skozi takšne in drugačne življenjske izkušnje in lekcije zato, da se iz njih naučimo modrosti in da kot duša napredujemo. Verjamem, da to življenje, ki ga živimo ni eno in edino in da ko je naša naloga na tem svetu opravljena, se vrnemo nazaj domov. Kot duša imamo svobodno izbiro in se lahko sami odločamo kako bomo živeli to in vsa naslednja življenja. Tako da verjamem, da obstaja življenje tudi po smrti.
8. Ali menite, da je smrt v naši družbi se vedno tabuizirana?
Da, menim, da je smrt v naši družbi še vedno dokaj tabuizirana. O njej se še vedno govori potiho, svojci umirajočega še vedno velikokrat utišajo glas in se z osebjem o bližajoči smrti pogovarjajo na hodniku ali v pisarni. Zelo, zelo redko se zgodi, da se o bližajoči smrti pogovarjajo pred umirajočim. Tako se velikokrat dogodi, da svojci, prijatelji, znanci nehote iz lastnega strahu pred smrtjo, na nek način odrinejo umirajočega na stran. Pred njim se pogovarjajo o drugih stvareh, o tem, kako bo mogoče le ozdravel, da bo mogoče druga terapija pomagala, o tem kaj se dogaja doma, po svetu… V bistvu se ne zavedajo, da bi lahko te zadnje dneve, ure, minute preživeli povezani, si povedali stvari, ki si jih niso uspeli povedati, se objeli in na tak način pospremili svojca, znanca, prijatelja v drugi svet. Tako bi lahko ljudje bili res ljubljeni do zadnje minute svojega življenja.
9. Umirajočim pomagate sprejeti smrt in se nanjo pripraviti. Ali se umirajoči želijo pogovarjati o smrti?
Mislim, da se umirajoči izredno želijo pogovarjati o smrti, predvsem takrat, ko vedo, da je neizbežna, da je zelo blizu. Kljub tej želji pa velikokrat ne želijo s tem obremenjevati svojcev, sploh v primerih, ko vidijo, da je svojce strah smrti, da so žalostni, da tega, da bodo umrli ne morejo sprejeti ali pa o smrti in umiranju preprosto ne želijo govoriti.
10. Kakšni strahovi in stiske se pojavljajo ob smrti? Kaj doživljajo umirajoči?
Ob bližajoči se smrti so strahovi, stiske in doživljanja umirajočih zelo različna. Odvisna so od prepričanj umirajočega, od tega kako je živel svoje življenje, razlog umiranja, od tega ali umira doma; v bolnišnici; v domu starostnikov ali so ob njem svojci ali je sam.
Če potegnem rdečo nit, kaj je skupnega večini umirajočih, je to: strah, obup, ogorčenje v izmenjavi z željo po življenju, predaji smrti in želja, da jim ne bi bilo potrebno v zadnjih trenutkih biti sami.
11. Kako rešujete neurejene in nerazrešene medsebojne odnose med umirajočim in svojci?
V kolikor med samim svetovanjem začutim ali doživim neurejene in nerazrešene odnose med umirajočim in svojci, jim poskušam na nevsiljiv način dopovedati, da nimajo več veliko časa, da to razrešijo in da bodo, predvsem svojci, po smrti bližnjega veseli, da so si povedali resnico in razrešili določene medosebne stvari in kako pomembno je to za umirajočega. Poskušam jim prikazati situacijo v drugačni luči, saj velikokrat na njihove odnose vplivajo strah, neprimerna komunikacija in izgorelost.
12. Pomagate tudi svojcem, da se lažje soočajo in pripravijo na izgubo ljubljene osebe?
Svojcem pomagam predvsem s pogovorom in sočutjem, po želji naredim tudi svojcem tretma, saj tako lažje prenašajo izgorelost, ki nastane predvsem takrat, ko negujejo umirajočega doma. Po tretmaju imajo spet več energije, najdejo mir v sebi in se lažje spoprimejo s situacijo v kateri so.
13. Lahko z nami delite kakšno osebno izkušnjo, ki vam je še posebej ostala v spominu?
Vsako umiranje je posebna izkušnja, mogoče bi opisala to, ki sem jo doživela pred kratkim v službi, saj je zgodba nekoliko drugačna. Po napornem 12 urnem delovniku v domu starostnikov sem še našla minutko časa, da sem se usedla poleg umirajoče gospe, da jo povprašam kako je, če še kaj potrebuje. Gospa me je prijela za roko, me pogledala globoko v oči in rekla: “Hvala sestra, ne potrebujem ničesar več. A vidiš, moja mama je prišla k meni, po mene. Vedno znova je v moji bližini, čutim njo in njeno neizmerno ljubezen. Ni me več strah, ker vem, čutim, da je na drugi strani še lepše, kot je bilo tukaj.” In še: “Utrujena si sestra. Prosim te, daj glavo gor, bodi ponosna na svoje delo in na to kdo si kot oseba.” Ob tem stavku me je prijela za brado, mi dvignila glavo navzgor in me pogledala globoko v oči z vso ljubeznijo in hvaležnostjo, ki jo je premogla. Naslednji dan je v miru zaspala.
14. Kje vas zainteresirani lahko poiščejo in kako navežejo stik z vami?
Več o programu Angels Touch in o ostalih programih, ki jih izvajam lahko zainteresirani preberejo na spletni strani, pišejo mi lahko na email: serepenthine@gmail.com ali pošljejo sporočilo na 070 711 337 in jih pokličem takoj, ko bom uspela.
