Leta 1913 je Frederic H. Lewy opisal kopičenje nenormalnih beljakovin v možganih oseb, ki jih je prizadela Parkinsonova bolezen. Demenca z Lewyjevimi telesci se še danes imenuje po njem. Je tretji najpogostejši vzrok demence po Alzheimerjevi bolezni in vaskularni demenci. Pogosteje prizadene moške kot ženske, povprečna starost ob nastanku simptomov in znakov je 75 let.
Vzrok zaradi katerega se razvije demenca z Lewyjevimi telesci ni znan. Demenca se razvije samostojno ali pa skupaj z Alzheimerjevo boleznijo, pogosta je pri bolnikih s Parkinsonovo boleznijo (40% oseb). Na začetku bolezni so motene predvsem vidno-prostorske in izvršilne funkcije (fokus, pomnjenje, načrtovanje, branje, pisanje, računanje).
Lewyjeva telesca?
Lewyjeva telesca so drobne beljakovinske usedline, ki jih preko mikroskopskih preiskav možganov opazijo v živčnih celicah. Kopičijo se zlasti v možganski skorji. Njihova prisotnost v možganih moti normalno delovanje možganov na način, da prekinjajo prenos sporočil med živčnimi celicami.
Lewy telesca so prisotna tudi v možganih oseb s Parkinsonovo boleznijo, progresivno nevrološko boleznijo, ki vpliva predvsem na gibanje osebe.
Glavni znaki demence z Lewyjevimi telesci:
- nihanje razpoloženja tekom dneva,
- slaba pozornosti,
- motnje govora,
- halucinacije, blodnje (oseba vidi živali, otroke, barvne podobe),
- parkinsonizem (tremor v mirovanju, togost, zmanjšana gibljivost),
- prekomerna dnevna zaspanost,
- motnje REM faze spanja (glavni kriterij za postavitev diagnoze).
Za razliko od Alzheimerjeve bolezni, kjer so prvi znaki začetka bolezni spominske motnje, so pri demenci z Lewyjevimi telesci motene vidno-prostorske in izvršilne funkcije. Demenca z Lewyjevimi telesci napreduje hitreje kot Alzheimerjeva bolezen in lahko traja od 5 do 7 let, vseeno se trajanje bolezni razlikuje od osebe do osebe. Večkrat so prisotni tudi simptomi Parkinsonove bolezni, vključno s togostjo mišic, tresavico, oseba se lahko zvija med hojo, izgubi izrazne poteze obraza, postane počasna in previdna, lahko se spremeni tudi moč in ton njenega glasu.
Nihanje razpoloženja se pojavi v zgodnji fazi bolezni pri 60-80% oseb. Vidne halucinacije so izredno žive, tematsko največkrat povezane z živalmi (npr.: polna postelja kač), oseba ima prizadeto predvsem zaznavanje in mišljenje. Pri osebi se lahko pojavi občutek, da je svet okrog nje postal tuj in drugačen, nepoznan. Prisotni so prisluhi, prividi, porušena je osebnost in samozavedanje.
Družinska dednost je izredno redka.
Pri motnji REM faze spanja gre za porušen normalen spanec v REM fazi, motnje so prisotne pri 85% oseb, pogosto že v zgodnji fazi bolezni. Prisotni so ponavljajoči se padci, oseba lahko izgubi tudi zavest, prisotno je tavanje in nočni nemir. Večkrat se pojavlja depresija, apatija in anksioznost.
Zdravljenje je simptomatsko, usmerjeno v obvladovanje motenj, ki se pojavljajo (halucinacije, razpoloženjske motnje, parkinsonizem, motnje pozornosti, upad spoznavnih sposobnosti). Zdravila, ki bi demenco z Lewyjevimi telesci pozdravilo ni. Poleg tega je vsaj 50% ljudi z demenco z Lewyjevimi telesci preveč občutljivih na stranske učinke antipsihotikov, ki jih lahko predpišejo ljudem s hudo duševno boleznijo.
