O dnevnem varstvu govorimo takrat, ko starejša oseba živi v svojem domačem okolju in še ne potrebuje celodnevne institucionalne (domske) oskrbe, ali pa se zanjo skupaj s svojci niso odločili.
Starejšim osebam preko takšnega varstva omogočajo aktivno preživljanje prostega časa, druženje z vrstniki, topel obrok, raznolike dejavnosti in dogodke. Svojcem pa zagotovijo pomoč pri vsakodnevnem varstvu starostnika, kar vpliva na razbremenitev in prosti čas samih svojcev.
Tokrat smo se pogovarjali s socialnim delavcem Matejem Petehom iz Doma starejših občanov Vič -Rudnik enota Bokalce.
Za začetek če lahko predstavite enoto Bokalce.
Sama zgradba Doma starejših občanov Ljubljana Vič – Rudnik je bila zgrajena tik pred drugo svetovno vojno in je bila v času vojne zelo poškodovana. Po vojni je kar nekaj let samevala, ker se pristojni niso uspeli uskladiti glede namembnosti stavbe. Nato se je 1. oktobra leta 1953 začelo varstvo starejših, takrat še pod imenom Dom počitka Bokalce. V 70. letih prejšnjega stoletja so ljubljanske občine sprejele program gradnje domov za stare v Ljubljani, zato so leta 1979 dogradili prizidek Doma na Bokalcih. V 80. letih je potekala prenova stare stavbe, ki je zvišala bivalni standard in tako zmanjšala kapaciteto stanovalcev. Leta 1993 je vlada Republike Slovenije dom preoblikovala v javni socialnovarstveni zavod za opravljanje dejavnosti socialnega varstva. Od marca 2017 do septembra 2018 je potekala rekonstrukcija oz. prenova nove hiše v enoti Bokalce vključno z energetsko sanacijo in prezračevanjem ter ohlajevanjem kuhinje in pralnice. Investicija je bila delno sofinancirana z evropskimi sredstvi. Marca 2015 se je odprl dnevni center, namenjen storitvi dnevnega varstva za zunanje uporabnike.
Enota Bokalce leži v prijetnem naravnem okolju z veliko zelenja in pestrimi sprehajalnimi možnostmi. Primerna je za starostnike, ki si želijo mirnega okolja in bližine narave. Stanovalci se lahko sprehodijo do bližnje trgovine ali se do centra mesta Ljubljana odpeljejo z linijo 14 LPP, saj je v neposredni bližini doma končno postajališče avtobusa. Prednost enote Bokalce je tudi njena dostopnost za obiskovalce, ki v Dom prihajajo z osebnim avtomobilom, saj se nahaja v neposredni bližini ljubljanske obvoznice, ob izvozu Brdo.
Kaj točno je oblika varstva: dnevno varstvo?
Dnevno varstvo je oblika institucionalnega varstva, namenjena starostnikom, ki še ne potrebujejo celodnevne, stacionarne oskrbe in si želijo oziroma potrebujejo pomoč, nadzor ali organizirano obliko bivanja le za določeno število ur dnevno. Starejšim omogočamo, da s pomočjo dnevnega varstva čim dlje ostanejo v domačem okolju in tako lažje premostijo čas do morebitnega sprejema v celodnevno institucionalno varstvo. Ponujamo jim druženje z vrstniki in vključitev v organizirane dejavnosti, kar pripomore h krepitvi telesa in duha ter razbremenitvi za svojce.
Kdo se lahko udeležuje dnevnega varstva v vašem domu? Ali je kakšna starostna omejitev?
Osnovni kriterij za vključitev oseb v dnevno varstvo je, da se uporabniki dnevno vračajo domov. Namenjeno je uporabnikom, starejšim od 65 let, ki so doma osamljeni, si želijo druženja ali pa so že odvisni od pomoči druge osebe, čez dan pa doma nimajo nikogar, ki bi zanje poskrbel. Za dnevno varstvo se večinoma odločajo starejši, ki so doma in so že odvisni od pomoči druge osebe.
Kakšen je urnik dnevnega varstva? Kdaj lahko svojec pripelje in odpelje starostnika v/iz varstva?
Dnevno varstvo v enoti Bokalce je odprto vsak delovnik od ponedeljka do petka med 7.00 in 16.00 uro. Prihod in odhod nista vezana na določeno uro, večino uporabnikov pa svojci pripeljejo med 7.00 in 8.30 uro, domov pa običajno odidejo med 15.00 in 16.00 uro.
Kako se lahko starostnik vključi v dnevno varstvo?
Za vključitev v dnevno varstvo je potrebno vložiti enake dokumente kakor pri oddaji prošnje za sprejem v DSO, torej:
– Prošnjo za sprejem ali premestitev v institucionalno varstvo.
– Zdravniško potrdilo.
– Izjavo o plačilu oskrbnih stroškov.
– Zaželena je tudi fotokopija veljavnega osebnega dokumenta.
Običajno prošnjo za vključitev vložijo uporabniki sami, v primeru demence pa lahko to stori tudi svojec, pooblaščenec ali skrbnik. Uporabniki s seboj prinesejo udobna oblačila in obutev, ortopedske pripomočke (če jih potrebujejo), plenice oz. ostale inkontinenčne pripomočke (če jih uporabljajo) in zdravila s priloženimi navodili, če jih morajo jemati v času bivanja v dnevnem varstvu.
Kakšne so čakalne dobe za vključitev starostnika v dnevno varstvo? Cena?
Trenutno čakalnih dob ni, se pa lahko pojavijo (krajše) v obdobjih večjega obiska dnevnega centra. Cena osnovne oskrbe trenutno znaša 13,27 €, če oseba potrebuje dodatno oskrbo, nadzor in varstvo pa ponudimo višjo oskrbo, ki znaša 16,63 € oz. 19,99 €. Aktualni ceniki so vedno objavljeni na naši spletni strani.
Ali lahko opišete povprečen dan v dnevnem varstvu?
Uporabniki običajno pridejo v dnevni center med 7.00 in 8.00 uro. V tem času se pogovorimo o počutju in načrtu aktivnosti za ta dan. Ob 8.00 sledi zajtrk. Uporabnike vključujemo v pripravo pogrinjkov, peko, kuhanje in serviranje hrane. Spodbujamo jih, da v celoti ali delno pojedo hrano samostojno, pred tem jih usmerjamo k higieni rok. Po obroku po svojih zmožnostih pomagajo pri pospravljanju jedilnega pribora, krožnikov in miz. Ob 9.00 uri poteka jutranja telovadba. Med 9.30 in 12.00 uro je čas namenjen skupinskim gospodinjskim aktivnostim (priprava hrane, peka peciva, kuhanje ipd.), ročnim delom, pogovornim skupinam, družabnim in miselnim igram, sprehodom ipd. Ob 12.00 je kosilo. Po kosilu sledi počitek, pitje kave, druženje ob pogovoru in petju. Uporabniki se lahko tudi udeležujejo aktivnosti delovne terapije, skupinskih telovadb v fizioterapiji, kulturnih dogodkov v domu ali pa se lotijo individualnih prostočasnih dejavnosti po izbiri. Po malici, med 15.00 in 16.00 uro je čas odhoda domov.
Kakšne vse so dejavnosti, ki jih omogočite varovancem?
Dnevno varstvo vključuje oskrbne in zdravstvene storitve, in sicer:
– bivanje, socialno oskrbo in zdravstveno varstvo (v obliki enostavnih postopkov zdravstvene nege),
– organizirano prehrano – tudi dietno (zajtrk, kosilo, malica, napitki),
– druženje skozi različne aktivnosti.
V dnevnem centru je na voljo tudi knjižnica, računalniški kotiček in prostor za skupine za samopomoč. Pri delu z uporabniki se predvsem zgledujemo po običajnem vsakdanjiku pri oblikovanju ponudbe storitev. Prevladujejo gospodinjske aktivnosti, druženje preko pogovora, telovadba, petje, sprehodi in družabne/miselne igre. Zainteresiranim uporabnikom omogočamo vključevanje in udeležbo v celotnem dogajanju v domu (kulturne prireditve, praznovanja, delovna terapija, fizioterapija). V okviru individualnega načrtovanja smo pri svojem delu usmerjeni na uporabnika, upoštevamo njegove potrebe in želje pri načrtovanju ter izvajanju storitev. Ustreznost in primernost načrtovanih aktivnosti sprotno preverjamo in prilagajamo. V obstoječe aktivnosti in družabna srečanja v dnevnem centru se občasno vključujejo tudi stanovalci Doma, kar prispeva k popestritvi dogajanja in k večji povezanosti med uporabniki.
Uporabnikom ponujamo možnost izbire aktivnosti, in sicer:
– kreativne tehnike, ročna dela, likovne aktivnosti,
– gospodinjske aktivnosti (kuhanje, peka peciva, priprava hrane, lupljenje in rezanje sadja in zelenjave…),
– skrb za zunanjo okolico (priprava visokih gred za sajenje, urejanje, sajenje, zalivanje, pletje),
– aktivnosti, povezane z glasbo (petje pesmi, poslušanje različne glasbe, iskanje želene glasbe na spletu),
– družabne aktivnosti in prireditve.
Uporabniki se vključujejo v prireditve, ki jih v Domu organizira za stanovalce delovna terapija. Poleg teh aktivnosti se v prostorih dnevnega varstva organizira – tudi aktivnosti, ki so namenjene le uporabnikom dnevnega varstva (družabne igre, uporaba računalnika, domine, šah, praznovanje rojstnih dni in ostalih praznikov, reševanje križank, pitje kave, branja dnevnega časopisja, gledanje TV oddaj…),
Aktivnosti:
– miselne aktivnosti (vaje, namenjene vzdrževanju besednega zaklada in razumevanju besed, vaje za vadbo kratkoročnega in dolgoročnega spomina),
– rekreacijske aktivnosti (hoja, sprehodi, telovadba, dihalne vaje),
– zadovoljevanje duhovnih potreb (obiskovanje maše),
– aktivni počitek: uporaba senzorne sobe,
– drugo: glede na želje uporabnikov in izvedljivost.
Praznujete tudi rojstne dneve, večje praznike skupaj?
Seveda. Praznujemo rojstne dneve vseh uporabnikov in zaposlenih v dnevnem centru. Poleti organiziramo piknik na terasi, druženje ob sladoledu (“pozdrav poletju”), kostanjev piknik ipd. Praznujemo večje praznike (božič, novo leto, pust, velika noč) in ob teh dogodkih posebej pripravimo prostor. Takrat pripravimo tudi domače pecivo, vse te aktivnosti pa nas še dodatno povežejo kot skupino. V začetku marca praznujemo lasten praznik, ustanovitev dnevnega centra. Pri praznovanju vključimo tudi svojce, kar se je izkazalo kot zelo pozitivno.
Ali je oseba v vašem varstvu deležna tudi zdravstvene oskrbe?
Zdravstveno varstvo poteka v obliki enostavnih postopkov zdravstvene nege po navodilih osebnega zdravnika uporabnikov (razdeljevanje zdravil, preveza ran). Domski zdravnik ne zdravi uporabnikov dnevnega centra.
V vašem dnevnem centru deluje tudi skupina za samopomoč, lahko poveste kaj več?
Kot zelo učinkovito orodje za odkrivanje življenjskega sveta uporabnikov in njihovih svojcev se je izkazala skupina za samopomoč svojcem oseb z demenco. Oblikovala se je kot odgovor na potrebe svojcev po bolj intenzivnih, neformalnih oblikah druženja z namenom medsebojne pomoči, izmenjave izkušenj, čustvene opore in informiranja na področju demence. Skupaj jo vodiva socialni delavec in delovna terapevtka. Srečanja potekajo mesečno po dogovoru s svojci v prostoru dnevnega centra.
Preko organiziranega pogovora in druženja tako utrjujemo medsebojno pomoč, rešujemo konkretne probleme, si izmenjujemo koristne informacije in tako svojcem nudimo oporo. Demenca spremeni življenje tako tistim, ki imajo diagnozo, kot tudi njihovim bližnjim. S skupnimi močmi se zato trudimo, da o njej odprto spregovorimo in iščemo poti do novih spoznanj in ustreznega ravnanja. Na tak način dobimo koristne povratne informacije in predloge ter rešujemo (predvsem čustvene) stiske svojcev. Ocenjujemo, da so takšne dopolnilne dejavnosti koristne za vse udeležene (uporabnike, svojce, zaposlene), saj nam odpirajo možnosti učenja in evalvacije.
Kakšne so izkušnje pri odzivanju in vključevanju oseb z demenco v dnevno varstvo?
Vključitev v dnevno varstvo pripomore k osmišljanju dni oz. vsakdana uporabnika. Postavi jim določen ”okvir” in urnik dneva. Uporabniki ponovno postanejo aktivni – bolj so miselno in fizično aktivni, raziskujejo svoje interese ter jih udejanjajo. Širijo svojo socialno mrežo in krepijo svoje moči. Ponovno so vključeni v učne procese in tako napredujejo pri aktivnostih, v katere se vključujejo. Na novo odkrivajo možnosti kreativnega preživljanja prostega časa. Pomembno pa je, da se osebo z demenco spremlja, da ji nudimo bližino in krepimo občutek varnosti. Pri vsem tem ni posebne znanosti, ključni pogoji pa so: topel človeški odnos, dobronamernost, potrpežljivost in spoštovanje.
Ali lahko naštejete par dobrih praks, ki ste jih razvili ali pa so se pokazale pri delu z osebami z demenco uspešne?
Sam zagovarjam to, da je najprej potrebno raziskati njihove želje, interese in zmožnosti. Na podlagi pridobljenih informacij oblikujemo načrt aktivnosti za posameznika in smiselno povežemo aktivnosti s skupino.
Glavna oz. temeljna dobra praksa je ustvarjanje domačega vzdušja, da se uporabniki počutijo sproščene, sprejete in slišane. Vse kar počnemo sledi temu cilju. Vsi v dnevnem centru se nagovarjamo z imenom, spoštljivo a brez formalnosti. Smo sodelavci, prijatelji, zavezniki.
Naslednja dobra praksa je gotovo uporaba glasbe, v kakršnikoli obliki: petje, poslušanje, ples. Glasba je medij, ki mu zares lahko pripišemo “magične lastnosti” in ki ga bi bilo v prihodnosti potrebno temeljito raziskati in razvijati.
Nenazadnje pa je pomembno tudi medgeneracijsko in medkulturno sodelovanje. Sodelujemo s predšolskimi otroki, osnovnošolci, dijaki, študenti, tujimi študenti, prostovoljci. Izmenjujemo si izkušnje, se medsebojno učimo in povezujemo v skupnih točkah. Takšna srečanja vsem udeleženim prinašajo pozitivno izkušnjo medgeneracijskega in medkulturnega dialoga. Vsak, ki lahko prispeva dobro voljo je dobrodošel pri nas in to želimo tudi širiti navzven. Odprtost do sočloveka osvobaja.
