Uspešna komunikacija z osebo z demenco je sestavljena iz prepleta besednega in nebesednega sporazumevanja ter telesnega dotika. Ob vzpostavljanju stika z osebo z demenco, je najboljše, da se osebi približamo s strani ali pa od spredaj. Osebo poimenujmo po imenu, vzpostavimo stik z očmi, osebe se lahko dotaknemo, jo pobožamo. Govorimo prijazno in mirno, ne povzdigujmo glasu. Najboljše je, da se uporablja kratke in preproste stavke, ki jih lahko dobesedno ponovimo, če oseba ni razumela ali slišala stavka. Pustimo osebi nekaj časa za odgovor, ne pričakujmo hitrega pogovora, največkrat mora oseba vprašanje razumeti, premisliti in oblikovati odgovor.
3 pomembna področja komunikacije z osebo z demenco
1.BESEDNO SPORAZUMEVANJE
Način komunikacije
Osebi damo svojo pozornost, kličemo jo po imenu (vzdevku, ki ga ima rada), povemo svoje ime v komunikaciji z osebo (Dobro jutro Miha (oče, očka, dedek), jaz sem Karmen tvoja hči).
Govorimo počasi, prijazno, mirno, razločno. Kadar moramo povedano ponoviti, poskušajmo uporabit iste besede, v kolikor opazimo, da oseba kakšne besede ne razume, jo nadomestimo z drugo. Sprijaznimo se, da je potrebno stvari ponoviti večkrat. Osebi pustimo čas, da povedano razmisli in oblikuje odgovor, ne pričakujmo hitre komunikacije. Izogibajte se zapletenim vprašanjem z veliko informacij.
Upoštevajmo osebo in jo obravnavajmo kot odraslo osebo, njeno mnenje šteje. Osebi izkažimo spoštovanje, tudi če je njeno vedenje otročje ali neprimerno. Z osebo z demenco se ne kregajte, ne dokazujte kdo ima v pogovoru prav ali narobe, kritike in popravki niso primerni, v primeru nestrinjanja zamenjajte temo pogovora. Primer: oseba z demenco vas obtoži kraje: “Vem, da mi kradeš!”, vi: Miha (oče, dedek) zelo mi je žal, da meniš, da ti kradem, mi je žal, da se tako počutiš, ampak sem samo zložila hrano v omaro. Ali imaš rad ovsene kosmiče? Meni se zdijo res zdravi.”
Aktivna komunikacija
Bodimo pozorni na ton glasu med našim pogovorom. Za osebe z demenco je pomembnejše kako bomo nekaj povedali, kot kaj smo povedali. Največkrat se odzivajo na našo prijaznost, navdušenje, toplino besed.
V pogovoru poudarjajte pomembne besede (Danes je za kosilo tvoj najljubši krompir). Če govorite o predmetu, po možnosti pokažite nanj s prstom.
Aktivno poslušajmo osebo z demenco, pozorni bodimo na vsebino in izražena čustva. Če zaznate strah, vznemirjenje, osebo pomirite. Povejte svojo misel o tem kako zaznavate njena čustva, osebi lahko takšno ubesedenje pomaga pri pomiritvi (Miha čutim, da si vznemirjen, mi je žal, da se tako počutiš. Kaj se je zgodilo? Miha čutim, da te je strah. Ali te lahko močno objamem?).
Težavna komunikacija
Težave pri sporazumevanju lahko nastanejo tudi zaradi težav s sluhom in vidom. Ko se pogovarjate z osebo v domačem okolju ugasnite radio, televizijo, pogovor bo na takšen način potekal veliko lažje.
Izogibajte se konfrontaciji (“Saj si me že vprašal”, “Sem ti že povedal”, “To ni res”, “Ali tega res ne veš?”, “To sem že stokrat slišal”, “Ah spet ta preteklost”, “Spet si vse pozabil”).
Sporazumevanje postane težavno kadar oseba z demenco ne najde prave besede, govori nerazumljivo, ne razmišlja logično. Pogosto oseba z demenco ne razume, dojema naše realnosti, zato je zanjo naša realnost frustrirajoča.
Oseba z demenco ima lahko težave predvsem, če je v pogovor vključenih več oseb. Govorite ločeno, torej samo ena oseba naenkrat.
Oseba z demenco izgubi sposobnost, da bi se lahko postavila v vlogo druge osebe. Zato ne vzemite osebno kritike, napadov ali obsojanj (vemo, da to ni lahka naloga, vendar je to najboljši nasvet).
2.NEBESEDNO SPORAZUMEVANJE
Bolj kot napreduje demenca, bolj pri osebi slabi razumevanje besed in bolj prihaja do pomena v komunikaciji nebesedno sporazumevanje.
Vpliv nebesednega sporazumevanja :
Ton glasu, telesni gibi, izraz na obrazu, pogled, vonj, okolje.
Izraz čustev. Zavedajmo se našega izraza na obrazu, osebe z demenco, so pozorne in se odzivajo na obrazno mimiko.
Očesni stik, pomembno je predvsem ob začetku komunikacije, da vzpostavimo stik s pogledom, osebo pogledamo v oči in na takšen način pridobimo njeno pozornost.
Če se lahko nasmejete skupaj z osebo za katero skrbite, boste bolj sproščeni in lažje vam bo.
Osebo z demenco lahko pomirimo z nebesednimi pomiritvami: nasmeh, prikimavanje, sproščen obraz, drža rok, pritrdilni zvoki, rokovanje, predvsem objem deluje izredno pomirjajoče.
3.TELESNI DOTIK
Raziskave so potrdile, da človeški dotik lahko pomiri razburjenje, strah, čustvene težave, prikliče nasmeh na obraz in izboljša počutje osebe z demenco.
Dotik, lahko izraža različne pomene sporazumevanja in občutkov.
Izraža pozitivna čustva (pohvala), nadzor (doseči pozornost, ubogljivost), ritual (pozdrav, slovo), ljubezen (naklonjenost).
Spodbujajmo in ohranjajmo samozavest osebe z demenco na način izrečenih-nakazanih pohval, priznanj, pozitivnih izrazov.
Prilagodite svoja pričakovanja glede na osebo z demenco, na takšen način boste lažje razumeli osebo, sama oseba pa bo občutila manj pristika, stisk. Realnost osebe z demenco je “tukaj in zdaj”. Spomin osebe je prizadet, zmanjšan, zato se resničnost osebe odvija v preteklosti in se spreminja glede na napredovanje demence. Najbolj zahtevno, vendar najbolj osvobajajoče je, da vstopimo v resničnost osebe z demenco in zaživimo njeno resnico. Sprejmite situacijo takšno kot je.
