Donna Jackson Nakazawa je nagrajena novinarka, pisateljica in mednarodno priznana govornica, katere delo raziskuje stičišče nevroznanosti, imunologije in človeških čustev. Njeno poslanstvo v knjigi Angel in morilec je predstaviti nova znanstvena dognanja na področju zdravja možganov, ki lahko pomagajo tistim s kroničnimi in nevrodegenerativnimi boleznimi. Knjiga je polna upanja za prihodnost, obenem pa odpira ideje za nove načine zdravljenja in ohranjanja možganov.
Mikroglija – spregledana celica v možganih
Knjiga Angel in morilec je poučna in navdihujoča pripoved o znanstvenem raziskovanju in medicinskem potencialu, ki osvetljuje novo razumljeno vlogo mikroglije – spregledane vrste možganskih celic, ki so življenjsko pomembne za naše zdravje in ohranjanje kognitivnih funkcij. Mikroglija je lahko angel, in morilec v enem, kadar se aktivira preveč dejavno, lahko prispeva k razvoju Alzheimerjeve bolezni, težav pri spominu, vpliva na razvoj depresije in tesnobe. V pravih okoliščinah pa je mikroglija lahko tudi angelski zdravilec, ki čisti in skrbi za možgane, jih popravlja in vzdržuje na načine, ki pomagajo ohranjati kognitivne funkcije in možgane.
“Ko smo pred desetimi leti začeli podrobneje preučevati mikroglijo, si nisem predstavljala, da bi bilo lahko preučevanje mikroglije v kontekstu normalnega razvoja možganov pomembno za razkritje skrivnosti, povezanih s psihiatričnimi obolenji in Alzheimerjevo boleznijo.” Beth Stevens
Za raziskave motenj v delovanju uma in možganov so leta 2013 v ZDA vložili 201 milijardo dolarjev – več kot za katero koli drugo bolezen, vključno z rakom, srčnimi obolenji in sladkorno boleznijo. Vendar še vedno povprečna ameriška družina zapravi več denarja za zdravljenje duševnih bolezni kot za druga telesna obolenja, država pa še vedno nameni manj denarja za raziskovanje; kako izboljšati zdravljenje duševnih bolezni – v primerjavi z rakom in srčnimi boleznimi.
Status quo
Številni posamezniki, ki trpijo za depresijo, motnjami razpoloženja ali kognitivnim upadom, menijo, da trenutni pristopi za izboljšanje duševnega zdravja niso dovolj dobri, da bi ublažili njihovo stisko in stisko družinskih članov. Celo številni psihiatri priznavajo, da je psihiatrija v velikem zaostanku za drugimi vejami medicine. Obenem pa smo na točki “status quo” pri ustavljanju nevrodegenerativnih motenj, kot je Alzheimerjeva bolezen, čeprav se število bolnikov nenehno povečuje.
Imunski sistem – obrezovanje sinaps – morilec
Mikroglijska univerzalna teorija bolezni nam sporoča, da smo vsi odvisni od zdravja imunskega sistema možganov, tako kot smo vsi odvisni od zdravja imunskega sistema telesa. Mikroglija nenehno nadzoruje možgane in je pozorna celo na najmanjše motnje v njihovem normalnem delovanju. Ko imunske molekule (komplement) označijo sinapse v možganih, se je raziskovalcem porodilo vprašanje; ali so jih mikroglijske celice zmožne prepoznati in odstraniti? Kaj, če mikroglija pomotoma odžira sinapse, ki ne bi smele biti obrezane? Ali mikroglija res odstrani zgolj samo stare in poškodovane nevrone?
Ko imunski sistem v telesu zazna grožnjo od zunaj – okužbo, bele krvničke spremenijo svojo obliko in poiščejo vse tuje vsiljivce in jih uničijo. Včasih pa imunski sistem deluje preveč zavzeto in ne ve, kdaj mora nehati povzročati vnetje in uničevati celice.
Raziskovalci v Italiji so odkrili, da je lahko mikroglija še posebej pretirano dejavna v hipokampusu – področju v možganih ključnem za razpoloženje in spomin. Ko mikroglija objame in odstrani zdrave sinapse v hipokampusu, povzroči izgubo možganovine v predelu možganov, za katerega je znano, da nanj izrazito vplivajo depresija, tesnobne motnje, avtizem, obsesivno – kompulzivna motnja in Alzheimerjeva bolezen.
Čeprav je naloga mikroglije zavarovati možgane in poskrbeti, da bi bili zdravi in močni, se lahko zaradi virusov ali pa stresnih hormonov, ki se vtihotapijo v možgane, odzove pretirano in je odstranjena sleherna sinapsa v okolici.
Svetla plat mikroglije – angel
V zdravih možganih mikroglija izloča hranila, s čimer spodbuja rast novih, zdravih nevronov ter ustvarja povsem nove sinapse, kjer so potrebne. Mikroglija pomaga obnoviti možgane. Mikroglijske celice celo izločajo nevrozaščitne faktorje, ki sodelujejo pri obravnavanju bolnih nevronov. Eno od najbolj dejavnih področij, kjer mikroglija izvaja takšna obnovitvena dela, je hipokampus. Ko so mikroglijske celice v homeostazi, delujejo zaščitno.
Kronični stres
Velik okoljski dejavnik, ki lahko povzroči “divjanje” mikroglijskih celic in jih spodbudi, da pretirano obrežejo možganske sinapse, kar povzroči izgubo ključnih nevronskih povezav. Poleg kroničnega stresa so sprožilci tudi kemične snovi iz okolja in nezdrava prehrana.
Vnetje v možganih
Vnetje v možganih ni podobno vnetju v telesu.
Ko se vnetje pojavi v možganih, ti ne postanejo vidno pordeli, vroči, boleči in otečeni. Mikroglija spodbuja vnetje bodisi z izločanjem vnetnih kemičnih snovi, ki povzročajo poškodbe pomembnih nevronskih struktur, ali z objemanjem in popolnim odstranjevanjem sinaps. Znanstveniki zdaj temu procesu abnormalnega napadanja mikroglije na nevrone in pretiranemu obrezovanju sinaps pravijo nevroinflamacija oziroma nevrovnetje (pri boleznih, kot sta Alzheimerjeva ali Parkinsonova, pa nevrodegeneracija).
“Vemo, da lahko pretirana dejavnost mikroglije poškoduje celice v živčevju. In vemo, da dieta, ki posnema postenje, učinkuje na mikroglijo in vnetje, ki ga ta povzroča v možganih, saj vidimo, da ta dieta blaži vnetje v možganih ter izboljša kognitivno funkcijo pri miših.” Dr. Valter Longo
Dr. Longo izvaja klinično raziskavo diete, ki posnema postenje, v kateri sodelujejo osebe z Alzheimerjevo boleznijo – eden od novih načinov zdravljenja.
Kaj povzroča vse več primerov zgodnje oblike Alzheimerjeve bolezni, stisk v sredini življenja, depresije, zasvojenosti in samomorov? Kam usmerjati upe za prihodnost? In kaj imajo z vsem tem drobcene mikroglijske celice – vse to in še več boste izvedeli v knjigi Angel in morilec.
Knjiga je na voljo v spletni knjigarni Založbe Primus.
