Veliko svojcev oseb z demenco slej kot prej izrazi skrb, strah, pred tem ali lahko demenco podeduje od svojih staršev. Večina demenc ni dednih in jih otroci, vnuki oseb z demenco ne podedujejo. Pri nekaterih vrstah demence obstaja genetska povezava, ki jo je možno podedovati, vendar je to izredno majhen delež primerov.

Geni

Gene, ki jih vsaka oseba podeduje po obeh starših, prejmemo v strukturah imenovanih kromosomi. Imamo 22 parov kromosomov in dva X kromosoma (ženske) ali X in Y kromosoma (moški) – skupno torej 46 kromosomov. Vsak kromosom vsebuje na tisoče genov. Geni vsebujejo informacije, ki oblikujejo človeka – osnovne enote dednosti (višina, barva las, oči, krvna skupina, mišična distrofija, diabetes…), ki gredo iz ene generacije v naslednjo. Mutacija gena je lahko koristna ali pa potencialno škodljiva. Torej nekateri geni so povzročitelji bolezni, drugi pa dejavniki tveganja (morda bodo privedli do bolezni). Na dejavnike tveganja imamo vpliv in jih lahko preprečimo z zdravnim življenjskim slogom.

APOE4 – povečuje tveganje za Alzheimerjevo bolezen

Apolipoproteini so beljakovine, ki prenašajo lipide tako, da se nanje vežejo. Prav tako lahko delujejo kot encimski faktorji in ligandi receptorjev celične površine. Brez ustreznega delovanja apolipoproteinov v telesu se pojavijo različne motnje. Na primer, APOE4 lahko vpliva na tveganje za razvoj Alzheimerjeve bolezni.

Alzheimerjeva bolezen se običajno začne po 65. letu starosti. Najpogostejši gen, povezan z Alzheimerjevo boleznijo, je gen tveganja, imenovan apolipoprotein E (krajše APOE).

APOE ima tri pogoste oblike:

APOE e2 – najmanj pogost – zmanjšuje tveganje za Alzheimerjevo bolezen.
APOE e4 – nekoliko pogostejši – povečuje tveganje za Alzheimerjevo bolezen.
APOE e3 – najpogostejši – ne vpliva na tveganje za Alzheimerjevo bolezen.

Če podedujete en gen APOE po materi, drugega pa po očetu, imate lahko dve kopiji gena APOE. V kolikor je en (ali pa oba) od teh dveh genov APOE4, se pri vas poveča tveganje za razvoj Alzheimerjeve bolezeni. Vendar ne razvijejo vsi, ki podedujejo gen APOE4, Alzheimerjeve bolezni. Bolezen pa se pojavi tudi pri osebah, ki nimajo gena APOE4, kar kaže na to, da podedovani gen samo vpliva na tveganje za razvoj bolezni, ni pa vzrok Alzheimerjeve bolezni.

Raziskave na dvojčkih so pokazale, da, ko eden od dvojčkov zboli za Alzheimerjevo boleznijo ima drugi od 20-40 % možnosti, da bo za Alzheimerjevo boleznijo zbolel tudi on. Kar pomeni, da se bolezen ne bo nujno razvila pri obeh dvojčkih.

Vaskularna demenca

Sama vaskularna demenca ni podedovana, lahko pa so podedovane osnovne zdravstvene težave, ki prispevajo k njenemu razvoju. Na primer visok krvni tlak, sladkorna bolezen, bolezni srca in ožilja. Zdrav način življenja (prehrana, telesna aktivnost) je pri preprečevanju nastanka vaskularne demence še bolj pomemben kot pri Alzheimerjevi bolezni.

Frontotemporalna demenca

Večinoma frontotemporalna demenca ni neposredno podedovana, vendar pa je pri tej vrsti demence možen razvoj “družinske” frontotemporalne demence (40% oseb s to vrsto demence, bo imelo vsaj enega bližnjega sorodnika z diagnozo ene od demenc). Če ima v družini večje število sorodnikov frontotemporalno demenco, so večje možnosti, da bo bolezen prisotna v družini – dedno.

Alzheimerjeva bolezen – mlajše osebe

Večinoma se Alzheimerjeva bolezen razvije po 65. letu starosti, pri majhnem deležu oseb pa se razvije bolezen že pri 50.- 60. letih. Približno 3% (1 na 33 ljudi). V teh primerih je verjetnost, da je razvoj bolezni povzročil mutiran gen, ki se je s staršev prenesel na otroke. Na splošno, če se Alzheimerjeva bolezen razvije prej, pri mlajših osebah (v 30.- 40. letu), je to posledica okvarjenega podedovanega gena. Bolezen pri mlajših osebah je vseeno redkost.

 

 

 

 

Avatar
Avtor : eDemenca